Franja

iactitō -āre -āvī (dvojni frequ. in intens. glag. iacĕre preko iactare)

1. javno izvajati, — predavati: ridicula intexta versibus L.

2. ponašati se s čim: come officium Ph.

mândrí -ésc vr. bahati se, hvaliti se, ponašati se

obnášati se -am se ponašati se, vladati se: otrok se lepo obnaša; stroj se dobro obnaša
mašina dobro radi

ostentō -āre -āvī -ātum (frequ. k ostendere)

1. (ponavljajoče, znova in znova) na(s)proti držati, moliti, pomoliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati), nuditi, ponuditi (ponujati): alicui iugula sua pro capite alicuius Ci., alterā manu panem Pl., Tydiden O. pred oči postaviti (za zgled).

2. kazati, pokazati, prikaz(ov)ati, razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): L., V., T. idr., capillum passum ostentant matres C., Germanici liberos Suet.; kot voj. t.t. (z namenom groziti sovražniku) (po)kazati, razkaz(ov)ati: equitatum iniciendi terroris causā C.; poseb. ponašajoč se kazati: cicatrices suas Ter., spolia Curiatiorum L., equum armaque capta L.; od tod occ.
a) bahati se, ponašati se s čim, širokoustiti se, hvali(sa)ti se: Corn., Gell. idr., prudentiam Ci.; v enakem pomenu tudi se o.: se inani simulatione C.
b) širokoustno sklicevati se na koga (kaj): Ambiorigem C., aetatis honorem C.

3. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), nuditi, ponuditi (ponujati), obljubiti (obljubljati), obetati: sociis spem pro re L., mercedem ex praedā L., praemia, praedam S., agrum Ci., occasio mihi ostentata Ter., nova iura Cappadociae ostentata magis quam mansura T. bolj navidezno kot trajno dane; occ. groziti, pretiti komu s čim: defensoribus formidinem S., caedem Ci., bellum Plin. iun.
b) (po)kazati, na dan (svetlo) da(ja)ti, izraziti (izražati), razode(va)ti: Plin. iun., Suet. idr., ubi ostentes tuam patientiam Ci., posteritati te ostentes oportet Ci.
c) izjaviti (izjavljati), razložiti (razlagati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: ostentavi tibi me istis esse familiarem Ci. ep., cotidiano sermone quaedam frequentius et notabiliter usurpasse eum, litterae ipsius autographae ostentant Suet., ostentans, quanta eos in postremum a plebe Romana, maneret invidia Suet.
d) kazati na kaj, dati slutiti na kaj, pričati o čem: vires (moč) autem veteres earum urbium hodieque magnitudo ostentat moenium Vell., numnam caelatus in manu dextrā scyphus … artem ostentat Mentoris? Varr.

parade² [pəréid]

1. prehodni glagol
pripeljati pred koga, postaviti pred koga
figurativno razkazovati kaj, ponašati se s čim

2. neprehodni glagol
paradirati, nastopiti v paradi
figurativno ponašati se, razkazovati se

parader [parade] verbe intransitif paradirati; šopiriti se, ponašati se; marine, vieilli križariti pred napadom

faire parader predvajati

pompear bahati se, ponašati se

pompearse širokoustiti se

ponòsiti pònosīm
I. ponositi: ponositi haljine
II. ponositi se ponašati se: ponositi se čime; majka se ponosi svojom djecom

re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

2. meton.
a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.

show off prehodni glagol & neprehodni glagol
razstaviti, razložiti, poudariti, poudarjati; razkazovati (se), pozirati, paradirati, ponašati se, bahati se, postavljati se, šopiriti se

he likes to show off his knowledge rad se ponaša s svojim znanjem
the room is too small to show off the furniture soba je premajhna, da bi poudarila (prinesla do veljave) pohištvo

superbiō -īre -iī (superbus)

1. biti ošaben (prevzeten, ohol, domišljav, objesten, nadut itd.), prevzetovati, prevze(ma)ti se, bahati se, hvaliti se, ponašati se s čim; abs.: Vulg., si habes, quod liqueat, neque respondes, superbis (v novejših izdajah superbe) Ci.; večinoma z abl. causae (zaradi česa oz. s čim): Ph., Plin., Cl. idr., formā, patriis actis, avi nomine O., annua designatione T.; s praep.: adversus dominos, de vita Aug.; s kavzalnim stavkom: superbire miles, quod filius legati … satis ostenderet T.; z inf.: spoliare superbit Oenides Stat. mu iz ošabnosti ne vzame orožja.

2. metaf. (o stvareh)
a) superbiens iactantia Aug. ošabna.
b) (v pozitivnem pomenu) kazati se, bleščati se, blesteti, krasen (imeniten, sijajen, odličen, dičen) biti: quae sub Tyria concha superbit aquā Pr.; z abl.: Cl., hāc (sc. gemmā) certe apud Menandrum et Philemonem fabulae superbiunt Plin.

targuer, se [targe] ponašati se, bahati se

se targuer de ses richesses, de ses relations postavljati se s svojim bogastvom, s svojimi zvezami

tȉćiti se tȉćī se
1. poganjati podrastke: tiće se kukuruzi
2. razmnoževati se, rasti: poslije se kestenje samo tićilo, dok se stvorila ovakva jedna šuma
3. ekspr. zbirati se, sestajati se: oko starih vrba i jablana tićile se aveti
4. ekspr. postavljati se, ponašati se

vêsti se vedem se, vedi -ite se, vedel i vedel vedla se vladati se, ponašati se: lepo se vesti proti komu, do koga
lijepo se vladati prema komu; zna se vesti v olikani družbi
umije se vladati u otmjenom društvu

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.

блистать bleščati; (pren.) ponašati se

гордиться ponašati se, biti ponosen na kaj; bahati se

кичиться napihovati se, ponašati se

пиша́тися -ша́юся недок., ponášati se -am se nedov.

тщеславиться чем bahati se s čim, ponašati se; biti nečimrn