Franja

aider [éidə] samostalnik
pomočnik, -nica

aiutante m

1. pomočnik

2. voj. pribočnik, adjutant:
aiutante di campo pribočnik (generala, šefa države ipd.)

aiutato m pomočnik (na klinikah in medicinskih fakultetah)

aiuto m

1. pomoč, podpora:
chiedere, invocare aiuto prositi za pomoč
correre in aiuto prihiteti na pomoč
essere di aiuto a qcn. biti komu v pomoč, pomagati komu
porgere aiuto nuditi pomoč
venire in aiuto priti na pomoč
aiuto! inter. na pomoč!

2. film pomočnik, asistent:
aiuto regista asistent režije
aiuto operatore film asistent kamere, pomočnik snemalca

3. (primarijev, docentov) asistent

ajutór -oáre

I. n pomoč, podpora

II. -i m pomočnik

amanuensis množina amanuenses [əmænjuénsis, əmænjuénsi:s] samostalnik
pomočnik, pisar, tajnik

asistente moški spol pomočnik; strežnik; častniški sluga

los asistentes navzoči

assessor (adsessor) -ōris, m (as-, adsidēre)

1. kdor sedi pri (ob) kom: ass. patris (= Christus) Aug. ki sedi ob očetovi desnici.

2. prisednik, pomočnik (uradni, špart. kraljev, zlasti pa pretorjev in sodnikov v Rimu): Sen. ph., Suet., Icti., regibus augurem assessorem dare Ci.

assistant² [əsístənt] samostalnik
pomočnik, -ica, pomagač(ica), asistent(ka), namestnik, -ica

shop assistant prodajalec, -lka

assistant, e [-stɑ̃, t] adjectif

1. navzoč; pluriel navzoče osebe, navzočniki, -ice

2. pomožen; masculin, féminin pomočnik, -ica; asistent, -tka

assistante féminin sociale socialna delavka
médecin masculin assistant zdravnik asistent

ausiliare

A) agg. pomožen:
reparti ausiliari pomožni oddelki
verbo ausiliare pomožni glagol

B) m pomočnik, sodelavec

ausiliario

A) agg. (m pl. -ri) pomožen:
forze ausiliarie voj. pomožni oddelki
nave ausiliaria pomožna ladja
motore ausiliario pomožni motor

B) m

1. pomočnik

2. voj. rezervni častnik

3. hist. tuji vojak (v pomožnih četah rimske vojske)

auxiliaire [oksiljɛr] adjectif pomožen; masculin, féminin pomočnik, -ica, sodelavec, -vka; masculin pomožni glagol; pomožno sredstvo

personnel masculin auxiliaire pomožno osebje
verbe masculin auxiliaire pomožni glagol

auxiliary [ɔ:gzíliəri]

1. pridevnik
pomožen, dodaten

2. samostalnik
pomočnik, -nica
slovnica pomožnik
množina pomožne čete

auxiliātor -ōris, m (auxiliārī) pomočnik, pomagač, rešitelj; abs.: Petr. poet., Stat., Aus., Amm.; z dat.: Ornospades Tiberio haud inglorius auxiliator T. zaveznik; z gen.: litigantium auxiliator Q.

ayudador moški spol pomočnik, pomagač

ayudante moški spol pomožni uradnik, pomočnik, asistent, pomožni učitelj

ayudante de campo pribočnik, adjutant

backer [bǽkə] samostalnik
pomočnik, podpornik; privrženec; indosant; stavnik (na dirkah); žirant

bardōtto m

1. mezeg

2. pren. vajenec, pomočnik

bilancino m

1. pomanjš. od ➞ bilancia precizna, lekarniška tehtnica

2.
pesare col bilancino pren. skrbno pregledati, pretehtati

3. prečka (pri vozu)

4. priprežni konj; pren. pomočnik