Franja

advocātor -ōris, m (advocāre) pomočnik, podpornik: mendicorum Tert.

advocō -āre -āvī -ātum

1. poz(i)vati, (po)klicati: Tiresiam Pl., ego vos, quo pauca monerem, advocavi S., advocat amicos statim Ci., adv. socios ab litore V. Smer s praep.: aliquem in consilium Ci., Cu. ali in consilia Q., populum in contionem L., populum ad contionem L., populum ad tribunum celerum L., socios in coetum V., aliquem in concilium deorum Q.; pren.: animum ad se ipsum Ci. = k sebi priti, zavedeti se; brez obj.: adv. ad contionem L.; pesn. in poklas. z dat.: advocari aegro O. k bolniku, studiis pacis advocor O., quibus advoceris gaudiis H. na katere zabave te vabijo, falsis tabulis (oporokam) advocari Plin. iun.; čemu? quod non vocavi ad obsignandum Ci. ep., adv. aliquem ad causas defendendas, ad actiones, ad probationes Q., aliquem in auxilium T., homines in hoc advocati Q.

2. sklic(ev)ati: advocat contionem, habet orationem consul Ci., lex contionem advocari iubet Ci., contra legem Aeliam concilium advocavit Ci., eo senatum advocat S.

3. (bogove na pomoč idr.) (po)klicati: deos L., deum sibi Cat., hos deos ad venerationem Varr., advocabant deos testes T., adv. numina deorum (precibus) Lact.; tudi: fidem advocavit Ph.

4. occ. jur.
a) za časa republike α) (o sodniku) poz(i)vati strokovnjake k posvetovanju o kaki pravni zadevi (prim. advocatio): in consilium adv. Ci., in his, quos tibi advocasti, viris electissimis civitatis spem habere ... Ci.; pogosteje β) (o strankah) poz(i)vati ali pritegniti kakega poznavalca, zlasti pravoznanca k posvetu o kaki pravni zadevi in k razpravi pred sodnikom = poz(i)vati ali pritegniti koga v pravno pomoč (za pravnega pomočnika): aliquem Ci. idr., aliquem contra aliquem Ci.; z dat.: aliquem sibi Pl., aliquot mihi amicos advocabo Ter.; abs.: aderat frequens, advocabat Ci. pozival je pravne pomočnike.
b) (v cesarski dobi) pravnega pomočnika (pravnika, odvetnika) iskati ali vzeti (jemati) si (prim. v nadalj. advocatus); abs.: hic advocat, hic adest Sen. ph.; adv. contra Caesarem Sen. ph. z dat. rei (k čemu): causae, quibus advocamur Q.; od tod šalj.: veniam advocandi peto Plin. iun. prosim za odlog, da bi vprašal za nasvet.

5. pren.
a) stvari na pomoč vzeti (jemati), uporabiti (uporabljati): secretas advocat artes O., adhibes artem advocatam etiam sensibus Ci., Alcides omnia arma advocat V. porabi vse za orožje, oblitterata iam nomina sacramento adv. T. pri prisegi spet rabiti, desiderare iracundiam advocatam Ci. na pomoč zahtevati,
b) pomagati, podpirati, tolažiti: languentes Tert. — od tod subst. pt. pf. advocātus -ī, m „prizvanec“ =

1. za časa republike prijatelj, poznavalec (poseb. pravoznanec), poklican k posvetovanju zaradi kake pravne zadeve, ki je pred sodiščem podpiral obtoženca s pojasnili, pričanjem ali že s samo pri sotnostjo, pravni pomočnik: parens tuus, Torquate, consul reo de pecuniis repetundis Catilinae fuit advocatus Ci., ire advocatum privatis L.

2. v cesarski dobi pravnik, odvetnik (po poklicu, kakor danes): controversias dicunt ita, ut advocati Q., horum autem temporum diserti causidici et advocati et patroni et quidvis potius quam oratores vocantur T., alio senatu Vicentini sine advocatio intraverunt Plin. iun.; advocatus fisci Eutr. = finančni prokurator (upravitelj).

3. pren. pomočnik sploh, pomoč: sapientis ... cogitatio ... adhibet oculos advocatos Ci.

aid² [eid] samostalnik
pomoč, podpora; pomagalo, pomoček, pomočnik, -nica

by (ali with) the aid of s pomočjo
to come to aid priti na pomoč
aids and appliances pripomočki, materialna sredstva
first aid prva pomoč
hearing aid slušni aparat
to lend (ali give) aid pomagati
ameriško aid man bolničar

aide [ɛd] féminin pomoč, podpora; masculin, féminin pomočnik, -ica, pomožna moč, pomagač, asistent

aide masculin de camp pribočnik, adjutant
aide masculin de cuisine kuharski pomočnik
aide féminin immédiate takojšnja, prva pomoč
aide féminin soignante bolniška strežnica
avec l'aide de mon frère s pomočjo mojega brata
à l'aide de s pomočjo, s, z
couper quelque chose à l'aide des ciseaux razrezati kaj s škarjami
à l'aide! na pomoč!
j'ai besoin de votre aide potrebujem vašo pomoč
appeler à son aide (po)klicati na pomoč
demander, recevoir de l'aide prositi za, dobiti pomoč
prêter aide à quelqu'un da(ja)ti komu pomoč, pomagati komu
venir en aide à quelqu'un komu na pomoč priti

aider [éidə] samostalnik
pomočnik, -nica

aiutante m

1. pomočnik

2. voj. pribočnik, adjutant:
aiutante di campo pribočnik (generala, šefa države ipd.)

aiutato m pomočnik (na klinikah in medicinskih fakultetah)

aiuto m

1. pomoč, podpora:
chiedere, invocare aiuto prositi za pomoč
correre in aiuto prihiteti na pomoč
essere di aiuto a qcn. biti komu v pomoč, pomagati komu
porgere aiuto nuditi pomoč
venire in aiuto priti na pomoč
aiuto! inter. na pomoč!

2. film pomočnik, asistent:
aiuto regista asistent režije
aiuto operatore film asistent kamere, pomočnik snemalca

3. (primarijev, docentov) asistent

ajutór -oáre

I. n pomoč, podpora

II. -i m pomočnik

amanuensis množina amanuenses [əmænjuénsis, əmænjuénsi:s] samostalnik
pomočnik, pisar, tajnik

asistente moški spol pomočnik; strežnik; častniški sluga

los asistentes navzoči

assessor (adsessor) -ōris, m (as-, adsidēre)

1. kdor sedi pri (ob) kom: ass. patris (= Christus) Aug. ki sedi ob očetovi desnici.

2. prisednik, pomočnik (uradni, špart. kraljev, zlasti pa pretorjev in sodnikov v Rimu): Sen. ph., Suet., Icti., regibus augurem assessorem dare Ci.

assistant² [əsístənt] samostalnik
pomočnik, -ica, pomagač(ica), asistent(ka), namestnik, -ica

shop assistant prodajalec, -lka

assistant, e [-stɑ̃, t] adjectif

1. navzoč; pluriel navzoče osebe, navzočniki, -ice

2. pomožen; masculin, féminin pomočnik, -ica; asistent, -tka

assistante féminin sociale socialna delavka
médecin masculin assistant zdravnik asistent

ausiliare

A) agg. pomožen:
reparti ausiliari pomožni oddelki
verbo ausiliare pomožni glagol

B) m pomočnik, sodelavec

ausiliario

A) agg. (m pl. -ri) pomožen:
forze ausiliarie voj. pomožni oddelki
nave ausiliaria pomožna ladja
motore ausiliario pomožni motor

B) m

1. pomočnik

2. voj. rezervni častnik

3. hist. tuji vojak (v pomožnih četah rimske vojske)

auxiliaire [oksiljɛr] adjectif pomožen; masculin, féminin pomočnik, -ica, sodelavec, -vka; masculin pomožni glagol; pomožno sredstvo

personnel masculin auxiliaire pomožno osebje
verbe masculin auxiliaire pomožni glagol

auxiliary [ɔ:gzíliəri]

1. pridevnik
pomožen, dodaten

2. samostalnik
pomočnik, -nica
slovnica pomožnik
množina pomožne čete

auxiliātor -ōris, m (auxiliārī) pomočnik, pomagač, rešitelj; abs.: Petr. poet., Stat., Aus., Amm.; z dat.: Ornospades Tiberio haud inglorius auxiliator T. zaveznik; z gen.: litigantium auxiliator Q.

ayudador moški spol pomočnik, pomagač