Franja

pomazíliti -im
1. pomazati, namazati: pomaziliti lase, vneto kožo; pomaziljene besede
odabrane riječi, reči
2. pomazati, miro-pomazati: pomaziliti koga za kralja

pomŕljati pòmr̄ljām (se) pomazati (se), popackati (se)

popléskati -am oličiti, pomazati, okrečiti, ofarbati, obojiti

popŕljati pòpr̄ljām (se) pomazati (se), onečediti (se), umazati (se): poprljano odijelo; poprljana hartija; poprljan papir

slur² [slə:] prehodni glagol & neprehodni glagol
nejasno (kaj) izgovarjati, požirati (zloge, besede), pisati (besede) strnjeno (tako da jih je težko brati)
glasba peti ali igrati legato (vezano); prikriti, potlačiti (hudodelstvo); zmanjšati
zastarelo očrniti, oblatiti (tudi figurativno)
oklevetati
tisk pomazati, zabrisati

to slur over lahkotno iti preko (napake, dejstva itd.)

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

super-illinō -ere (—) -litus (super in illinere)

1. zgoraj (na)mazati, pomazati, (na)maziliti, premazati (premazovati): corpus bulbis contritis Cels.

2. (na)mazati kaj na kaj: P. Veg., idque superillitum panniculo imponendum est Cels., superillito butyro Plin. — Nenavadni pt. pf. superillinitus: sucus superillinitus Ap. h.

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

verschmieren razmazati; pomazati (kaj); popackati (kaj); verschmieren mit zamazati s (čim)

vollmachen, voll machen napolniti; pomazati; Kind: pokakati, die Hosen vollmachen pokakati se; figurativ vor Angst: posrati se, dobiti polne hlače

zàmazati -ažēm
I.
1. umazati
2. zamazati: zamazati rupu malterom, gipsom, žbukom, smolom; zamazati kome oči preslepiti koga
3. namazati: zamazati točkove na kolima
4. pomazati, podkupiti: zamazati koga novcem; zamazati komu usta
II. zamazati se
1. umazati se
2. zamazati se

запятнать pomazati; (pren.) omadeževati, očrniti

изваляться povaljati (se), pomazati (se)

изукрашивать, изукрасить (zast.) (o)krasiti, načičkati; (iron.) zapackati, pomazati

перепачкать ponesnažiti, pomazati

помазать pomazati; (cerk.) pomaziliti

inter-linō -ere -lēvī -litum

1. vmes pomazati, namazati: caementa interlita luto L., murus bitumine interlitus Cu., caseum oleo i. Plin.

2. occ. listine potvoriti (potvarjati), ponarediti (ponarejati) s premazom (z izbrisom, z izpraskavanjem) posamezne besede: codex interlitus proferebatur Ci., tabulae clamant se interlitas esse Ci., i. testamentum Ci.

macchiare

A) v. tr. (pres. macchio)

1. mazati, zamazati

2. pren. omadeževati

B) ➞ macchiarsi v. rifl. (pres. mi macchio)

1. umazati, pomazati se

2. pren. omadeževati se

замазываться, замазаться umazati se, pomazati se

засидеть pomazati z iztrebki (muhe)