Franja

Zadetki iskanja

  • grdó adv.

    1.
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    grdo narediti, fare male sbagliare
    grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
    grdo se ušteti sbagliare di grosso

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
    grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
    grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
    grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
    pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
    lagati, da je grdo mentire spudoratamente
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • iznajdljív inventive; ingenious; full of ideas

    ti si iznajdljív (si znaš pomagati) you're resourceful
  • jáma (-e) f

    1. fossa, buca:
    cesta je polna jam la strada è piena di buche

    2. grotta, caverna:
    kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
    geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

    3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
    apnena jama calcinaio
    gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
    kompostna jama fossa per la composta
    lužilna jama vasca di lisciviatura
    parilna jama vasca di vaporizzazione
    sušilna jama vasca di essicazione

    4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
    gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
    jama za sneg neviera

    5. (grob) fossa, tomba:
    izkopati jamo scavare la tomba
    spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

    6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
    jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
    jama hudodelstev focolaio del crimine

    7. lov. tana (del tasso, della volpe)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
    grad. gradbena jama scavo di fondazione
    ledena jama caverna ghiacciata
    livna jama forma (fossa) da fonderia
    avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
    suha jama caverna asciutta
    vodna jama caverna con corsi d'acqua
    volčja jama trappola per lupi
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
    pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto
  • ljúb (-a -o)

    A) adj.

    1. caro; amato; gradito; diletto:
    ljubi obraz matere il caro volto della madre
    (v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
    paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
    (v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

    2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
    ljub spomin un grato ricordo
    pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
    molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
    PREGOVORI:
    ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

    B) ljúbi (-a -o) m, f, n
    izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
    stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
    resnici na ljubo per amor del vero
  • medsebójen réciproque, mutuel

    medsebojna odvisnost interdépendance ženski spol
    medsebojna pomoč entraide ženski spol
    medsebojno réciproquement, mutuellement
    medsebojno si pomagati s'entraider
  • medsebójno adv. reciprocamente, vicendevolmente:
    medsebojno odvisen correlato, interdipendente
    medsebojno povezati interconnettere
    medsebojno si pomagati spalleggiarsi
    medsebojno učinkovati fiz. interferire
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • mrzlica samostalnik
    1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelés
    napad mrzlice ▸ hidegrázásroham
    mrzlica in temperatura ▸ hidegrázás és láz
    Trese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
    Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.

    2. (bolezen) ▸ malária, lázroham
    mrzlica razsaja ▸ terjed a malária
    posledica mrzlice ▸ malária következménye
    Mrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
    Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
    Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica

    3. (o povečanem zanimanju) ▸ láz
    nakupovalna mrzlica ▸ vásárlási láz
    potrošniška mrzlica ▸ fogyasztási láz
    nakupna mrzlica ▸ vásárlási láz
    nogometna mrzlica ▸ futball-láz
    košarkarska mrzlica ▸ kosárlabdaláz
    Košarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.
    loterijska mrzlica ▸ lottóláz
    predvolilna mrzlica ▸ előválasztási láz
    naftna mrzlica ▸ olajláz
    Ves svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
    Povezane iztočnice: zlata mrzlica

    4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ láz
    potovalna mrzlica ▸ utazási láz
    Samo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.
    tekmovalna mrzlica ▸ versenyláz
    Spal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz.
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • nasvet samostalnik
    (napotek) ▸ tanács, tipp
    koristen nasvet ▸ hasznos tanács
    upoštevati nasvet ▸ tanácsot megfogad
    praktičen nasvet ▸ praktikus tanács
    prositi za nasvet ▸ tanácsot kér, tanácsot kikér
    dajati nasvete ▸ tanácsot ad
    deliti nasvete ▸ tanácsokat osztogat
    vprašati za nasvet ▸ tanácsot kér, tanácsot kikér
    nasvet strokovnjaka ▸ szakember tanácsa
    poslušati nasvet ▸ tanácsot megfogad
    potrebovati nasvet ▸ tanácsra van szüksége
    dati nasvet ▸ tanácsot ad
    dobiti nasvet ▸ tanácsot kap
    uporaben nasvet ▸ hasznos tanács
    nasvet zdravnika ▸ orvos tanácsa
    brezplačen nasvet ▸ ingyenes tanács
    pameten nasvet ▸ okos tanács
    modni nasveti ▸ divattippek
    zdravnikov nasvet ▸ orvos tanácsa
    nasvet prijatelja ▸ baráti tanács
    iskati nasvet ▸ tanácsot keres
    držati se nasveta ▸ tanácsot megfogad
    prehranski nasveti ▸ étkezési tanács
    prisluhniti nasvetu ▸ tanácsra hallgat
    prijateljski nasvet ▸ baráti tanács
    slediti nasvetu ▸ tanácsot követ
    nasveti o prehrani ▸ táplálkozási tanács
    ubogati nasvet ▸ tanácsra hallgat
    nasvet za hujšanje ▸ fogyókúrás tanács
    ljubezenski nasvet ▸ szerelmi tanács
    očetov nasvet ▸ apai tanács
    mamin nasvet ▸ anyai tanács
    kuharski nasvet ▸ főzési tanács
    pomagati komu z nasvetom ▸ tanáccsal segít valakinek, tanáccsal segít valakin
    nasvet o uporabi česa ▸ tanács valami használatáról, tanács valami alkalmazásáról
    ravnati se po čigavem nasvetu ▸ valakinek a tanácsa szerint jár el
    po nasvetu koga ▸ valakinek a tanácsa alapján
    zdravniški nasvet ▸ orvosi tanács
    Če me bo kdo vprašal za nasvet, mu bom z veseljem pomagal. ▸ Ha valaki kikéri a tanácsomat, örömmel segítek neki.
    Preberite si nekaj nasvetov, kako zmanjšati porabo goriva. ▸ Olvasson el néhány tanácsot az üzemanyag-felhasználás csökkentésével kapcsolatban!
    Povezane iztočnice: strokovni nasvet, pravni nasvet
  • nasvèt consejo m

    na nasvet por consejo de (alg)
    na njegov nasvet siguiendo su consejo
    dati komu nasvet dar a alg un consejo; aconsejar a alg; asesorar a alg
    pomagati komu z nasvetom ayudar con su consejo a alg
    nobenega nasveta ne poslušati no atender a consejos de nadie
    ravnati se po nasvetu seguir el consejo (de alg)
    vprašati koga za nasvet pedir consejo a alg
  • nesréčnik unhappy (unlucky, unfortunate, wretched, miserable; arhaično distressed, woeful) man (ali fellow, person)

    nesréčnik! poor fellow, vulgarno pesniško poor bastard!
    pomagati nesréčnikom to help the poor and unfortunate
  • nog|a1 [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
    lesena noga Holzbein
    močno se poteča noga Schweißfuß
    indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
    pri prižnici: der Fuß
    figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
    … noge/nog Fuß-, Bein-
    (bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
    ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
    podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
    zviti si nogo sich den Fuß vertreten
    brez noge medicina beinamputiert

    na nogi auf dem Fuß
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

    z nogo mit dem Fuß
    sunek z nogo šport der Beinschlag
    biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
    dotikati se z nogo koga füßeln
    drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
    noge množina:
    dolge tenke noge Storchbeine množina
    iksaste noge X-Beine
    z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
    oksaste noge Säbelbeine
    kratke krive noge Dackelbeine
    dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
    imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
    teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
    laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
    ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
    ožuliti si noge sich wund laufen
    razgibati si noge sich die Beine vertreten
    vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
    komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
    nog množina:
    par nog das Beinpaar
    nega nog die Fußpflege
    potenje nog der Fußschweiß
    umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
    razkrečenih nog spreizbeinig
    trdih nog steifbeinig
    lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
    urnih nog flinkfüßig
    ploskih nog plattfüßig
    -beinig (tenkih nog storchbeinig)
    čez noge über die Füße/Beine
    spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

    med noge zwischen die Füße/Beine
    stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

    na nogah auf den Beinen
    bolan na nogah fußleidend
    na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
    na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
    biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
    biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

    na noge auf die Beine
    hrom na noge fußlahm
    nog na zadnje noge kreuzlahm
    dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
    pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
    pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
    postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
    postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
    postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
    šport skok na noge der Fußsprung
    šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
    spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

    od nog von den Füßen
    od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    pod noge:
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
    vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

    pod nogami unter den Füßen
    goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
    izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

    v nogah in den Beinen

    bolečina v nogah der Fußschmerz

    za noge für die Füße/Beine
    prostor za noge die Beinfreiheit
    sprej za noge der Fußspray
    vreča za noge der Fußsack

    z nog von den Füßen
    stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

    z nogami mit den Füßen/Beinen
    težave z nogami das Beinleiden
    šport kroženje z nogami das Beinkreisen
    otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
    zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln
  • nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

    prednja nôga foreleg
    zadnja nôga hind leg
    od glave do nôg from head to foot, from top to toe
    prekrižanih nôg cross-legged
    zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
    lahkih nôg light-footed, light-foot
    umivanje nôg footwashing
    ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
    nôge na X knock-knees
    ki ima nôga na X knock-kneed
    že biti na nôgah to be on one's feet
    ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
    biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
    biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
    on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
    pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
    sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
    obdržati se na nôgah to keep one's legs
    metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
    nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
    on ima umetno nôgo he has an artificial leg
    podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
    postaviti koga na nôge to set someone on his feet
    spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
    postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
    postaviti se spet na nôge to recover one's footing
    prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
    pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
    skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
    skakati po eni nôgi to hop
    stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
    stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
    teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
    udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
    vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
    vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
    nôge so me začele boleti I became footsore
    nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
    izviniti si nôgo to sprain one's ankle
    braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
    pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
    živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
    stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent
  • nôga pie m , (krak) pierna f

    lesena noga pierna (ali pie) de palo
    plavalna noga dedos m pl palmeados
    ploska noga pie plano
    umetna noga pierna artificial
    kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
    kepasta noga pie zambo
    krive noge, O noge piernas en O
    sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
    brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
    biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
    držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
    on je dober v nogah es un buen andador
    imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
    izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
    pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
    pasti na noge caer de pie
    postaviti se na lastne noge hacerse independiente
    pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
    stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
    z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
    stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
    pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
    podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
    teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
    vzeti pot pod noge ponerse en camino
  • obžalováti to regret; to be sorry (for) to repent, to rue; to deplore

    obžalujem, da ti ne morem pomagati I'm sorry I can't help you
    obžalujem svoje napake I regret my mistakes
    prej ali slej bo to obžaloval he will rue it sooner or later
    treba je obžalováti, da... it is to be regretted that...
    ne obžalováti to have no regrets
    bridko boš to obžaloval! you'll be really sorry for this!, you'll bitterly regret this!
    ničesar nimam obžalováti I have nothing to be sorry for
    obžaloval je svojo nehvaležnost he repented (ali felt remorseful for) his ingratitude
    obžalováti svoje besede to regret (ali to repent) one's words
    kmalu bo to obžaloval he will soon regret it
    obžalujem, da sem to storil (arhaično) I am sorry I did it
  • oklevati glagol
    (omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázik
    oklevati z odgovorom ▸ habozik a válaszadással
    oklevati z odločitvijo ▸ habozik a döntéssel
    oklevati pri čem ▸ habozik valami során
    dolgo oklevati ▸ sokáig tétovázik, sokáig hezitál
    za trenutek oklevati ▸ egy pillanatig habozik, kontrastivno zanimivo egy pillanatra meginog
    Ženska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
    Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
    Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
    Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.
  • plašč1 moški spol (-a …) der Mantel (dežni Regenmantel, kopalni Bademantel, krznen Pelzmantel, nepremočljiv Ölmantel, iz frotirja Frottiermantel, iz gabardena Gabardinemantel, iz nerca Nerzmantel, iz perzijskega krzna Persianermantel, s kapuco Kapuzenmantel, molilni Gebetsmantel, poletni Sommermantel, pomladanski Frühjahrsmantel, prehodni Übergangsmantel, škofovski Bischofsmantel, škrlatni Purpurmantel, usnjen Ledermantel, zimski Wintermantel)
    kratek plašč der Stutzer
    ravno krojen plašč der Hänger
    (zagrinjalo) der Deckmantel
    religija mašni plašč das [Meßgewand] Messgewand
    obešalnik/kljuka za plašč der Mantelhaken
    … plašča Mantel-
    (rob der Mantelrand, ovratnik der Mantelkragen)
    blago za plašč der Mantelstoff
    pomagati obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen
    obračati plašč po vetru figurativno sein Mäntelchen in den Wind hängen; den Mantel nach dem Wind drehen
    človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
    figurativno pod plaščem unter dem Deckmantel …
    pod plaščem noči unter dem Mantel der Nacht
    zagrniti s plaščem usmiljenja mit dem Mantel der Barmherzigkeit bedecken
  • pobeg [è] moški spol (-a …) die Flucht; načrtovana akcija: die Fluchtaktion; jetnikov iz zapora: der Ausbruch; živali iz ujetništva: die Entweichung, das Entlaufen
    pravo pobeg s kraja nesreče die Unfallflucht, Fahrerflucht
    pomagač pri pobegu der Fluchthelfer
    pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
    nevarnost pobega die Fluchtgefahr