-
cooperador moški spol sodelavec, pomagač
-
cooperario moški spol sodelavec, pomagač
-
favoreggiatore m (f -trice) pravo pomagač, pajdaš, zaščitnik
-
fiancheggiatore
A) m (f -trice) pomagač, pomagačka; podpornik, podpornica; zaveznik, zaveznica
B) agg. ki pomaga, podpira
-
Gehilfe, der, (-n, -n) pomočnik; bei Straftaten: pomagač
-
geruli-figulus -ī, m (gerulus in figulus) pomagač, sokrivec, (so)udeleženec: flagitii PL.
-
Handlanger, der, pomožni delavec, podajač; pejorativ pomagač; figurativ podaljšana roka
-
Helfer, der, (-s, -) pomočnik; bei Unfällen: reševalec ponesrečenca; (Sozialhelfer) socialni delavec; pejorativ pomagač
-
Helfershelfer, der, pomagač
-
ispomàgāč -áča m pomagač: mitropoliti su imali uza se kao -e u svjetovnom vladanju takozvane guvernadure
-
Kompagnon, der, (-s, -s) družabnik, deležnik; figurativ tovariš, pomagač
-
Komplize, der, (-n, -n) pomagač, sokrivec, sostorilec, komplic
-
Kumpan, der, (-s, -e) tovariš; sovrstnik; bei Dieben usw.: pomagač
-
lanternārius -iī, m (lanterna) svetilec, svetilkar, svetilničar, svetilonosec, pren. = malopriden družabnik, sodelavec, pomagač: cum altero Catilinae lanternario consule Ci.
-
legman [légmən] samostalnik
ameriško terenski novinar; pomagač, kurir (for za)
-
manutēngolo m
1. pomagač, pajdaš
2. ekst. zvodnik
-
minister -trī, m (iz *minis-teros: minor analogno po magister: magnus)
1. strežnik, strežaj, služabnik, sluga: H., Cels., Petr., Stat., Val. Fl., Suet., Aur., Lamp., Amm. (z gen. pl. ministrûm), ministri dapibus mensas onerant V., minister cubiculi L., vini Sen. ph. točaj, minister puer Falerni Cat. deček, dečko = točaj falernskega vina, minister Phrygius Mart. = točaj Ganimed, pincerna Salomonis et minister vini Hier., m. Martis Ci., ministri imperii tui Ci. tvoji nižji uradniki.
2. pomočnik, pomagač, izvrševalec, pospeševalec: Plin. iun., Lucan., Vell., Cl., Calchante ministro V. s Kalhantovo pomočjo, sceleris L., irarum indulgentes ministri L., qui aut socius aut minister libidinis esse posset Ci., in maleficio Ci., ministri regis S. (o rim. senatorjih) podporniki, m. regni Iust. državni upravnik, huius imperii Sen. ph., legum Ci., ministri sermonum T. posredovalci, minister bello datus T., minister fulminis ales H. ptič, nosilec strele, strelonosni ptič = Jupitrov orel; sit anulus tuus non minister alienae voluntatis Ci. ep., ministro baculo O. s pomočjo palice, s palico.
Opomba: Pri poznejših pesnikih čisto adj.: minister grex Sil. Gen. pl. ministrûm: Amm., Stat.
-
ministrant [mínistrənt]
1. pridevnik
koristen, ki služi (to komu)
2. samostalnik
sluga, pomagač
cerkev ministrant
-
ministro moški spol minister; (sodni) sluga; sodnik, sodni svetnik; poslanik; duhovnik v službi; ministrant; pomagač, služabnik
ministro sin cartera minister brez portfelja
ministro de Dios duhovnik
ministro de Estado državni minister
Primer Ministro ministrski predsednik
consejo de ministros ministrski svet
Ministro Plenipotenciario pooblaščeni minister
-
Mittäter, der, Recht sostorilec, pomagač