talon [tǽlən] samostalnik
krempelj; dolg noht
ekonomija talon, obnovitveni list na kuponski poli; (kartanje) karte, ki ostanejo po razdelitvi; (mečevanje) sunek
Zadetki iskanja
- blood1 [blʌd] samostalnik
kri
figurativno prelivanje krvi, pokol, umor; sorodstvo, rasa, rod; izvor; pogum, strast; rastlinski sok; gizdalin
blood bank krvna banka
blood donor krvodajalec, -lka
blood bespotted okrvavljen, krvav
blood bath prelivanje krvi
cold blood hladnokrvnost; premišljenost
in cold blood hladnokrvno
bad (ali ill) blood sovraštvo, prepir
blood count krvna slika
full blood čistokrven
hot blood vročekrvnost
to make one's blood boil razjeziti koga
to make one's blood creep grozo v kom zbuditi
to dip one's hands in blood oskruniti si roke s krvjo
one's own flesh and blood člani iste družine
you cannot make blood out of a stone kjer nič ni, še vojska ne vzame
blood and thunder literature zanikrna literatura
it runs in the blood to je v družini
to have s.o.'s blood on one's head imeti koga na vesti
blood group krvna skupina
half blood po poli (brat)
blood shed prelivanje krvi, pokol
blood transfusion transfuzija krvi
fresh blood novi člani
base blood nezakonsko rojstvo
a man of blood surovež
blood is thicker than water kri ni voda
to have (ali get) one's blood up razhuditi se
to draw blood raniti
his blood is up besen je
navtika, sleng Nelson's blood rum
blood test krvna analiza
blood royal kraljevska kri
to breed ill blood delati razprtije
to spill (ali shed) blood prelivati kri
pogovorno young blood vročekrvnež
to let blood kri puščati - brȁt m, mn. brȁća brat: oni su brat i sestra; to vrijedi brat bratu hiljadu dinara; brat Timotije; samostanski brat; veseli brat; naša slavenska, slovenska braća naši slovanski bratje; brat od drugog oca, od druge majke po poli brat; brat od strica bratranec po očetovem bratu; brat od tetke bratranec po materini sestri; brat od ujaka bratranec po materinem bratu; brat po krvi sonarodnjak; brat po bogu pobratim; mokri brat vinski bratec; pobogu brate za božjo voljo, dragi moj
- flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)
1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).
2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.
3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.
Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr. - gubernātor -ōris, m (gubernāre)
1. krmar: PL., O., PLIN. IUN., SUET., summi gubernatores, gubernatoris ars CI., scientia gubernatorum C., gubernatorem iubet eo dirigere navem N., gubernator..., qui navem ex hieme marique scopuloso servat N., gub. bonus, pessimus Q.; preg.: tranquillo quilibet gubernator est SEN. PH.
2. metaf. vodnik, voditelj, upravitelj, vladar, ravnatelj: Q., AP., gubernator contorsit equos ENN. FR., eorum ventorum ... quasi gubernator CI. EP. (gl. ventus), rei publ. gubernatores CI., tracto pede quasi gubernator regeret iter S. FR., gub. poli SEN. TR. bog. - imán moški spol (naraven) magnet; vaba
imán (en forma) de herradura podkvast magnet
polos del imán magnetni poli - lésk éclat moški spol , brillant moški spol , lustre moški spol , vernis moški spol
brez leska sans éclat, terne, mat
zrcalni lesk brillant moški spol, poli moški spol - līquor1, līquī (—) (liquēre) tekoč biti, teči, tajati se, taliti se, topiti se, raztapljati se: toto corpore sudor liquitur V., atro liquuntur sanguine guttae V., arbori liquuntur guttae V. mezijo iz drevesa, tečejo iz drevesa, gelidus humor liquitur V., liquitur et glacies O., liquentia flumina, mella V., ut fraces et amurca liquantur Plin.; pren. teči = (pre)teči, preiti, (pre)miniti ((pre)minevati), giniti, ginevati: liquitur aetas Lucr., res foras labitur, liquitur Pl., per poli liquentis axem Prud.
- lustreur [-strœr] masculin loščilec, gladilec, brusač
-euse féminin loščilna ščet, priprava za loščenje, za poli(ti)ranje - miroir [mirwar] masculin zrcalo, ogledalo; zrcalno gladka površina (du lac jezera)
miroir ardent, concave, convexe vžigalno, konkavno, konveksno zrcalo
miroir grossissant, déformant povečalno, zmaličevalno zrcalo
miroir de poche, mural žepno, stensko zrcalo
miroir réflecteur reflektor
miroir rétroviseur vzvratno zrcalo
miroir d'eau vodna površina geometrične oblike na vrtu, v parku
poli comme un miroir gladek kot zrcalo
œuf masculin au miroir nasajeno jajce
se regarder dans un miroir (po)gledati se v zrcalu - pól1 (tečaj) astronomija, elektrika, fizika, geografija pole
nebesni pól celestial pole
pozitivni (negativni) pól positive (negative) pole
severni (južni) pól North (South) Pole
istoimenski póli like (ali similar) poles pl - pól (-a) m
1. geogr. polo:
južni, severni pol Polo Sud, Polo Nord
2. elektr. polo:
negativni, pozitivni pol polo negativo, polo positivo
zvezati pola collegare i due poli
priključiti na pol collegare a un polo
3. pren. polo:
miselni, čustveni pol umetnika il polo concettuale, il polo sentimentale dell'artista
astr. nebesni pol polo celeste
fiz. magnetni pol polo magnetico
geogr. pol mraza, toplote polo del freddo, del caldo - polus -ī, m (gr. πόλος) geogr., astr.
1. (nebesni, zemeljski) tečaj, pol (čisto lat. vertex): Ci. poet., Plin. idr., polus gelidus, glacialis O. severni pol, severni tečaj, australis O. južni pol, južni tečaj, sub ambobus polis O.
2. meton. severna zvezda, severnica (Severnica), polárnica: Vitr.
3. sinekdoha nad nami dvigajoče se vidno nebo, nébes, nebesni svod, nebosklòn: Acc. fr., Varr., Val. Fl. idr., immensi parva figura poli O., nox atra polum tenebat V., polo deripere lunam H. - predáleč adv. troppo lontano:
pren. gnati stvar predaleč gonfiare, esagerare una questione
iti z zahtevami predaleč portare le richieste all'estremo, essere esagerato nelle richieste
po nazorih biti si predaleč narazen trovarsi ai poli diametralmente opposti nelle idee - raznoiménski (-a -o) adj. fiz.
raznoimenska magnetna pola il polo magnetico positivo e negativo, i due poli magnetici, i poli magnetici Sud e Nord
raznoimenski delci particelle di segno diverso
mat. raznoimensko število numero di segno diverso - recursiō -ōnis, f (recurrere)
1. začasna vrnitev: annua Aug.
2. vračanje, povratni tek, izbruh, bruhanje, bljuvanje pijače iz želodca: Cael.
3. tek nazaj, vračanje: nam nostra ille fides, sermo, benignitas ac verus genius, fida recursio interpresque meae mentis, honos sacer M., te nunc astrisono carmine, Iuppiter, quo gemmata poli volvere sidera suevit lege rata sacra recursio, praefandum veneror M. - retrō-cēdō -ere -cēssī (gl. pod retrō) odstopiti (odstopati), umakniti (umikati) se: si hastati profligare hostem non possent, pede presso eos retrocedentes (v novejših izdajah pisano narazen retro cedentes) in intervalla ordinum principes recipiebant L., si id praestare non possent, retrocedere in montes et occulte circumire ultimos hostium Cu., occurrisse enim in Ciliciae angustissimis faucibus, cum retrocedendo posset perducere incautos in loca naturae situ tuta Cu., numquam a P signo ad O sol accedit, sed a P semper retrocedendo numquam fines poli septentrionalis attingit Macr., venere prope urbem Argentoratum extrema metuentem Caesarem arbitrati retrocessisse Amm., rapidos turmarum procursus hostilium in se ruentium acriter exceperunt inviti operaque consulta retrocedentes Amm., verum retrocedere coacti Germani atque noscentes exercitus pleramque partem in Illyricum Amm.
- ríž riz moški spol
glaziran riž riz glacé (ali poli)
neoluščen (oluščen) riž riz naturel (décortiqué)
mlečni riž riz au lait
gojenje riža culture ženski spol du riz
piščanec z rižem poule ženski spol au riz - rotō -āre -āvī -ātum (rota) v krogu (krožno) (za)vrteti, (za)sukati, obrniti (obračati), vreči (metati), (za)lučati, (za)degati, (za)vihteti, (za)kotáti, (za)kotaliti, (za)valiti: Lucr., Lucan., Q., Sen. ph., Val. Fl., Stat., Prud., Hier., Cl. idr., telum funditor habenā rotabat L., Learchum per auras more fundae rotat O., aper rotat ore canes O., ensem V., fumum H. razvne(ma)ti; pren.: sic ordinem fati rerum aeterna series rotat Sen. ph. razvija v krožnem teku, aut curvum sermone rotato torqueat enthymema Iuv. v zaokroženem govoru; med. rotārī in intr. v krogu (krožno) vrteti se, sukati se, obračati se, kotati se, kotaliti se, obračati se, krožiti: Macr. idr., circum caput igne rotato O., rotati poli O. krožeča, nives rotatae O.; intr. v krogu se vrteti: saxa rotantia V.; (o pavu) voziti kolo (z repom), (raz)šopiriti rep, razkazovati se, (na)šopiriti se: Col.
- ruīna -ae, f (ruere)
1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.
2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.
3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.
4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).