Franja

mītēscō (mītīscō) -ere (mitis)

1. mehčati se, izgubljati trpek okus: (herbae), quae mitescere flammā (s kuhanjem, ob kuhi) mollirique queant O., mitescit ervum Plin.; o sadju tudi = zoreti, dozorevati: nec grandiri frugum fetum posse nec mitiscere Pac. ap. Non., mitescit sorbum Varr. ali cornus, pirus Col., uvae Col. ali mala mitescunt Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o neživih stvareh in abstr.) pojemati, popuščati, odlegati, polegati se, (u)blažiti (ublaževati) se, unesti (unašati) se: Plin., Sil., mitescit hiems L., caelum Poeta ap. Ci., frigora mitescunt zephyris H., freta mitescunt O. se umirjajo, mitiscit metus Pac. ap. Non., potest mitescere principis ira O., ingenium mitiscat Acc. fr., mitescit seditio T., mitescunt discordiae L., caeli mitescente saevitiā Cu.
b) (o živih bitjih) udomačiti se, unesti (unašati) se, posta(ja)ti krotek, posta(ja)ti miren, (u)blažiti se: ferae quaedam numquam mitescunt L., ut legio pace et otio mitesceret T., nemo adeo ferus est, ut non mitescere possit H., quibus (factis) flecti facile et mitescere possis O.

potolí -ésc vt./vr.

1. miriti, umiriti, pomiriti

2. polegati se, poleči se

3. (u)blažiti (se)

svampare v. intr. (pres. svampo)

1. buhniti, buhati

2. pren. poleči, polegati se

svaporare v. intr. (pres. svaporo)

1. izhlapeti; izgubiti, izgubljati vonj, okus

2. pren. izpuhteti; poleči, polegati se (navdušenje)

utoljávati utòljāvām, utoljívati utòljujēm
1. tolažiti
2. tešiti
3. pomirjevati se, polegati se

укладываться, улечься legati, leči; polegati se, poleči se (veter);
у. спать legati spat, leči spat

утихоми́рюватися (втихоми́рюватися) -рюється недок., polégati se -a se nedov., v 3. os.

затискивать, затиснуть (po)tlačiti v kaj, stlačiti v kaj
затихать, затихнуть potihovati, potihniti; pojemati; polegati se, poleči se