-
negativni pol moški spol der Minuspol
-
pol ducata stalna zveza
(šest stvari) ▸ fél tucat, féltucatnyi
Za nakup se bojda že zanima pol ducata premožnežev. ▸ Állítólag féltucatnyi tehetős magánszemély érdeklődik a vásárlás iránt.
-
red je pol življenja frazem
(pregovor) ▸ rend a lelke mindennek
-
smeh je pol zdravja frazem
(pregovor) ▸ a nevetés fél egészség
-
spòl spola (ol) m
1. spol, pol, rod: naravni spol; lepi, slabi spol
2. rod: moški, ženski, srednji spol samostalnikov
-
tečaj2 moški spol (-a …) geografija der Pol
južni tečaj Südpol
severni tečaj Nordpol
ledeni tečaj Kältepol
nebesni tečaj Himmelspol
odprava na južni/severni tečaj die Südpolexpedition/ Nordpolexpedition
območje južnega/severnega tečaja das Südpolargebiet/Nordpolargebiet
višina tečaja die Polhöhe
premikanje zemeljskih tečajev die Polwanderung
-
tečáj m
1. stožer, šarnir, šarka, baglama: -i pri vratih, pri oknu; vzdigniti vrata s -ev
2. pol: severni, južni, magnetni tečaj
3. tečaj, kurs: borzni, menični, devizni tečaj dinarja
4. tečaj, semestar, polugodište: prvi, drugi, zimski, poletni tečaj; vpisati se v večerni tečaj; tečaj za absolvente srednjih šol
5. stadij, tečaj: dvajset -ev od Sparte
-
tečáj -a m
1. tehn. ţâţână, balama
2. geogr. pol
3. curs
4. fin. curs
-
polov [ó] (-a, -o) Pol- (čevelj der Polschuh, kapica die Polkappe, elektrika sponka die Polklemme)
-
severíšče s sjeverni (se-) pol
-
túrnar -ja m (nj. Turner) žarg. od 2. pol. XIX. v. do kraja Austro-Ugarske pripadnik njemačkog gimnastičkog udruženja koje je u slovenačkim krajevima imalo germanizatorske zadatke
-
abecednik samostalnik
1. (priročnik) ▸ ábécéskönyv
Vse tri abecednike je Trubar pripravil zato, da bi Slovencem razložil, kako naj berejo zapisano besedo. ▸ Trubar mindhárom ábécéskönyvet azért készítette, hogy a szlovénoknak elmagyarázza, hogyan kell olvasni az írott szót.
2. (osnove določenega področja) ▸ ábécé, približek prevedka ▸ alapvető ismeret
To je prva črka v abecedniku Silicijeve doline. ▸ Ez az első betű a Szilícium-völgy ábécéjében.
Nameravajo pripraviti nekakšen abecednik zakonov za gostince. ▸ kontrastivno zanimivo A vendéglátósok számára a törvényekről egy alapvető kézikönyvszerűséget terveznek összeállítani.
Pol leta so se ukvarjali z abecednikom podjetništva: osnove ekonomije, elektronska obdelava podatkov, poslovna angleščina itd. ▸ kontrastivno zanimivo Fél éven keresztül a vállalkozás alapvető ismereteivel foglalkoztak: a közgazdaságtan alapjai, az elektronikus adatfeldolgozás, az üzleti angol stb.
-
blagovoliti glagol
1. ironično (odločiti se narediti) ▸ méltóztatik
Že pol ure čakam, kdaj mi boste blagovolili vročiti paketno pošiljko! ▸ Már fél órája várom, mikor méltóztatik kézbesíteni a csomagomat.
In kadar smo se končno blagovolili ustaviti v kakem kraju, ki je premogel trafiko, so bili časopisi že razprodani. ▸ És amikor végre méltóztattunk megállni egy olyan helyen, ahol volt trafik, az újságok már elfogytak.
2. (milostno privoliti) ▸ méltóztatik, kegyeskedik
Cesarico je ponižno prosil, naj mu blagovoli zapor spremeniti v hišni pripor. ▸ kontrastivno zanimivo Alázattal kérte a császárnőt, hogy legyen olyan kegyes és a börtönbüntetését módosítsa házi őrizetre.
-
bolečína ache, pain, smart, ailment; (trganje) twinge, pang; (zbodljaj) stitch (v boku in the side); figurativno grief, distress
duševna bolečína grief, pang(s pl)
huda bolečína anguish
nema bolečína silent grief
skrajna bolečína extreme suffering, agony
porodne bolečíne throes pl
začetne (porodne) bolečíne (figurativno) teething troubles
odškodnina za bolečíne compensation for pain or distress
imeti bolečíne to be in pain
imate bolečíne? (Vas boli?) do you feel any pain, does it hurt?
imam bolečíne I've got a pain
imam velike bolečíne I am in great pain, I have an awful pain
zvijati se od bolečínin to wince
trpeti, prenašati velike bolečíne to suffer great pain
deljena bolečína je pol bolečína arhaično company in distress makes trouble less
-
bore [ó] kaum, nur (bore pol leta kaum/nur ein halbes Jahr)
bore malo herzlich wenig, bitterwenig
-
bor|i [ó] (-a, -o) kaum, nur (bora dva odstotka kaum zwei Prozent; borega pol odstotka kaum ein halbes Prozent, borih pet let kaum/nur fünf Jahre)
-
bràt brother
bràt po krvi brother german
(pol)bràt po materi uterine brother
starejši bràt elder brother
najstarejši bràt the eldest brother
rodni bràt full brother
bràt po mleku foster-brother
mlajši bràt younger brother
samostanski bràt (menih) friar
dragi bràtje! religija dearly beloved brethren!
eden naših bràtov religija one of our brethren
bratje po krvi brothers pl, religija brethren pl
bratje v orožju brothers in arms
to je med bràti vredno that's a reasonable price
-
čebula samostalnik (rastlina) ▸
hagymasesekljana čebula ▸ aprított hagyma
narezana čebula ▸ felszeletelt hagyma, felkarikázott hagyma
prepražena čebula ▸ pirított hagyma
pražena čebula ▸ megdinsztelt hagyma
mlada čebula ▸ újhagyma
posaditi čebulo ▸ hagymát ültet
prepražiti čebulo ▸ hagymát pirít
spražiti čebulo ▸ megdinszteli a hagymát
dušiti čebulo ▸ párolja a hagymát
olupiti čebulo ▸ meghámozza a hagymát
sesekljati čebulo ▸ felszeleteli a hagymát
zrezati čebulo ▸ felkarikázza a hagymát
postekleniti čebulo ▸ üvegesre pirítja a hagymát
sajenje čebule ▸ hagymaültetés
pridelovanje čebule ▸ hagymatermelés
pol čebule ▸ fél hagyma
malo čebule ▸ kevés hagyma
veliko čebule ▸ sok hagyma
glavica čebule ▸ hagymafej
kolobar čebule ▸ hagymakarika
paradižnik s čebulo ▸ paradicsom hagymával
prepražiti na čebuli ▸ hagymán megpirít
dušiti na čebuli ▸ hagymán párol
čebula postekleni ▸ a hagyma megüvegesedik
čebula in česen ▸ hagyma és fokhagyma
Povezane iztočnice: rdeča čebula -
čez2 [è] predlog:
1. krajevno; po meri; s posredovanjem: über
2. časovno: später (als); nach; kot napoved: in (čez pol ure in einer halben Stunde, čez dve leti in zwei Jahren); (preko) über
3. (okoli) um (čez pas um die Taille; čez sredo um die Mitte)
4. (zoper) gegen (čez čast gegen die Ehre)
|
čez pol/sredo durch die Mitte
figurativno čez les bekloppt
biti (malo) čez les eine Meise haben
-
dan1 moški spol (dneva, …)
1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag
2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer
3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag
4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)
5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür
6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst
čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen
do današnjih dni bis in unsere Tage
iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich
ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag
pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen
pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen
sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag
(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen
z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan