Franja

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern

bárva colour, ZDA color; (obraza) complexion, (tisk) ink; (znanstveno) chroma; (barvarska) dye, dyestuff; (plesk) paint; (tinktura) tincture; (za les, steklo) stain; (barvilo) pigment; (prevladujoča) hue; (temen ton, odtenek) shade; (svetel ton) tint; (glasu) timbre

bárve (blaga) colours pl, dyes pl, paints pl; (kartanje) suit
kričeče, prežive bárve gaudy colours, glaring colours
lokalna bárva local colour
mrtva bárva dull colour
mavričnih bárv rainbow-coloured, iridescent
nestalna, neobstojna bárva fugitive colour, fading colour
obstojna bárva fast colour
pisanih bárv variegated, piebald, mottled
svetla (temna) bárva light (dark) colour
živa bárva vivid (ali gay, bright) colour
preživa bárva dazzling colour
oljnata bárva oil colour, oil paint
vodne bárve water-colours
osnovna (komplementarna, mešalna) bárva primary (complementary, secondary) colour
spreminjasta bárva (v blagu) shot colour
tiskarska bárva printer's ink
občutljiv za bárve colour sensitive, fotografija orthochromatic
slep za bárve colour-blind
mešanje bárv colour mixing
bogastvo bárv richness in colour
igra bárv, prelivanje bárv play of colours, iridescence
škatla za bárve paintbox, colour box
trgovec z bárvami, z oljnatimi bárvami dealer in paints, paint dealer
trakovi jagodne bárve strawberry-coloured ribbons
veda o bárvah science of colour, chromatics pl (s konstr. v sg)
bárva obledi the dye fades
opisovati kaj v živih bárvah to give a glowing description of something
mešati bárve to mix colours
pokazati svojo pravo bárvo to show one's true colours, to show one's colours, to come out in one's true colours
priti z bárvo na dan (figurativno) to let the cat out of the bag, to speak one's mind
puščati bárvo to lose one's colour
spremeniti bárvo (v obrazu) to change colour
slikati v svetlih (temnih) bárvah to paint in bright (dark) colours
te bárve se ne ujemajo dobro these colours do not go well together
videti vse v rožnatih bárvah to see everything through rose-coloured spectacles
ta bárva pušča pri pranju this colour runs in the wash

bél white; (čist) clean; (nezagorel) pale; (nepopisan) blank; (pobeljen) blanched; (bel in siv) hoary

béla garda right-wing political movement in Slovenia before and during World War II, the White Guard
pri bélem dnevu in broad daylight
Bela Hiša the White House
béla knjiga politika white paper, White Book
béla kovina white metal, white alloy
bél kruh white (ali wheaten) bread
bélo krvno telesce white corpuscle
béla (mlečna) kava white coffee
béla lisa (na konjskem čelu) blaze
béli medved polar bear
bélo meso white meat
béla obleka whites, white clothing
béla nedelja Low Sunday, the first Sunday after Easter
béla pločevina tinplate
béli premog (figurativno) "white coal", hydroelectric power
béli teden (prodajni) white sale
bél kot sneg snow-white
trgovina z bélimi dekleti white slave traffic
bélo vino white wine
béla vrana (figurativno) a rare thing, rarity, quite an exceptional person
dati črno na bélem to put down in black and white
imam to črno na bélem I have it in black and white
napraviti bélo to make white
bélo pobarvati to dye white
pokazati kaj črno na bélem to show something in black and white

dóber (dôbra -o)

A) adj.

1. (ki ima dobre lastnosti) buono:
dober človek un uomo buono
dobro dejanje buona azione
dober zgled buon esempio
dober kot duša, kot kruh buono come il pane
pog. biti dober s kom essere buono, indulgente con, verso qcn.
biti iz dobre družine essere di buona famiglia
živeti v dobrih odnosih vivere in buoni rapporti
želeti si (kake) dobre besede avere bisogno di una buona parola, di comprensione
bodite tako dobri in nas obvestite abbiate la bontà di avvertirci

2. (s širokim pomenskim obsegom) buono:
dobri čevlji scarpe buone
dober zrak aria buona
dober radijski sprejemnik una buona radio
dobra hrana cibo buono, saporito, abbondante
dobro vino vino buono
knjiga je napisana v dobrem jeziku il libro è scritto in buona lingua
dober tek! buon appetito!
dober državljan buon cittadino
dober oče buon padre
dober delavec un buon operaio, un bravo operaio
dober prevodnik toplote un buon conduttore del calore

3. (ki dosega precejšnjo stopnjo) buono:
dobra kakovost buona qualità
po eni uri dobre hoje dopo un'ora di veloce cammino
dobra plača buona paga

4. (ki prinaša veselje, ki prinaša gmotne koristi) buono:
dobra novica buona notizia
doživeti dobro kritiko avere una buona critica
ohraniti koga v dobrem spominu serbare di qcn. un buon ricordo
dober dan! dobro jutro! buon giorno!
dober večer! buona sera!
napraviti dobro kupčijo fare un buon affare

5. (ki glede na kak kriterij ustreza) buono, adatto:
fant bo dober za kuharja il ragazzo è adatto al mestiere di cuoco
nizki čevlji niso dobri za v hribe le scarpe basse non sono buone per andare in montagna

6. (veljaven, uporaben) buono; valido; utilizzabile:
kolo je še dobro la bicicletta è ancora buona

7. (ki ugodno vpliva, koristi) buono:
mleko je dobro za otroke il latte è buono per i bambini

8. (ki nekoliko presega točno mero) buono; bello:
do mesta je dobro uro fino in città ci vuole un'ora buona di cammino
opraviti dober kos poti fare un bel pezzo di strada

9. pog.
a) (za izražanje stanja, ki je navadno pozitivno) ○:
še ta izpit, pa sem dober ancora quest'esame e sono a posto
pren. če te zalotijo, si dober za dve leti se ti pescano, ti schiaffano dentro per due anni
b) (za izražanje občudovanja, nevolje, graje) buono, bravo; bello:
dober je, da je zdržal toliko časa è stato bravo a resistere tanto tempo
dober je, da si upa però ha un bel coraggio, una bella faccia tosta
ti si pa dober, lahko bi mi prej povedal bravo, ma non potevi dirmelo prima?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti dober dan essere nella giornata giusta
biti na dobrem glasu godere buona fama
pren. priti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
pren. imeti dober jezik avere la parlantina sciolta
pren. imeti dober nos avere buon naso, fiuto
pren. biti si dobri essere in buoni rapporti
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
pren. imeti dobro glavo studiare con facilità, avere della testa
pog. biti dobrih rok essere largo di mano
pren. biti v dobrih rokah essere in buone mani
kaj storiti v dobri veri agire in buona fede
biti dobre volje essere di buon umore
pokazati dobro voljo za mostrarsi ben disposto verso
biti dobrega srca avere buon cuore essere un'anima buona
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
jur. misija dobre volje missione di buona volontà
rel. dobro delo buona azione
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutt'è bene quel che finisce bene

B) dôbri (-a -o) m, f, n

1.
dobri i buoni

2. dobra:
ta je dobra! quest'è bella!

3. dobro bene:
dobro in zlo il bene e il male
delati za dobro naroda agire per il bene del popolo
storiti kaj dobrega fare del bene
storiti kaj v dobro koga fare qcs. per, a favore di qcn.
to ne pomeni nič dobrega ciò non significa niente di buono, è un cattivo segno
(v nagovoru) kaj bo dobrega? che c'è di bello?
pog. vzeti, jemati vse za dobro essere un'anima candida, un ingenuo
imeti v dobrem avere un credito di
komu kaj v dobro šteti segnare qcs. all'attivo di qcn.
ekon. dobro attivo
knjižiti v dobro segnare all'attivo

dokazati se povratni glagol
(pokazati sposobnost) ▸ bizonyít
Vse vam bo šlo kot po maslu, dokazali se boste in poželi občudovanje. ▸ Minden olajozottan fog menni, bizonyítani fogsz és csodálni fognak.
Na turnir se vedno odpravim z jasnim ciljem - dokazati se na najvišji ravni. ▸ A tornákon mindig világos célkitűzéssel indulok – hogy a legmagasabb szinten bizonyítsak.

fànt (fánta)

A) m

1. giovanotto, giovane, ragazzo:
lep, postaven fant un bel giovane
na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne

2. scapolo; ekst. vitellone

3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
pokazati se fanta comportarsi da uomo

4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze

5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone

6. ragazzo; innamorato; fidanzato

7. igre fante:
pikov fant fante di picche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant od fare ragazzo in gamba
fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante

B) inter.

1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!

2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa!

fíga botanika fig; (pričeska) bun; contemptuous gesture made with thumb between index and middle fingers

posušena fíga dried fig
venec fíg a string of figs
konjske fíge horse droppings, horse manure, horse dung, vulgarno horse turds
fíga mož (figurativno) one who reneges, reneger, unreliable fellow; bastard
biti fíga mož to go back on one's word; to break one's promise
fígo držati figurativno to keep one's fingers crossed, to cross fingers (za srečo for luck)
moramo fígo držati! touch wood!
fígo pokazati komu to make a contemptuous gesture at someone, to cock a snook at someone
to mi je fígo mar I don't care a damn about it, I don't give a hang (ali hoot) about it
za vsako fígo jokati to whimper (ali to cry) at the slightest provocation (ali žargon for damn all)
Figo, pa ne njegov obraz! His face my foot!
fígo (= nič) ji bo to koristilo! (ironično) a lot of good that'll do her!
fígo ti je mar! a lot you care!

fíga (-e) f

1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi

2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro

fíga higo m

posušena figa higo paso; higo seco
ni fige vredno no vale un higo
biti figa mož faltar a la palabra
to mi je figo mar (fam) (a mí) me importa un higo; no se me da un higo
držati fige za koga (fig) cruzar los dedos para alg
pokazati figo komu dar la higa a alg

hrabrost samostalnik
(pogum; drznost) ▸ bátorságObčudujem hrabrost, da si se odločil zmočiti do kože v takem relativno hladnem vremenu. ▸ Csodálom a bátorságodat, hogy ilyen viszonylag hideg időben is úgy döntöttél, bőrig ázol.
Podeljenih je bilo 13 medalj za požrtvovalnost in sedem medalj za hrabrost. ▸ 13 kitüntetést adományoztak önfeláldozásért és hét kitüntetést bátorságért.

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

hrbét dos moški spol , (gorski) crête ženski spol ; (konjski) croupe ženski spol

obrniti, pokazati komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
na hrbet pasti tomber à la renverse
na hrbtu plavati nager sur le dos, faire la planche
srnin hrbet selle ženski spol de chevreuil

hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hvaléžnost gratitude; gratefulness; thankfulness; (komu, za to someone, for)

iz hvaléžnosti za in gratitude for
usluga iz hvaléžnosti a grateful service
pokazati svojo hvaléžnost to show one's gratitude
sijati od hvaléžnosti to glow (ali to be radiant) with gratitude
s hvaléžnostjo kaj sprejeti to accept something gratefully
sprejmite, prosim, izraze moje globoke hvaléžnosti please accept my heartfelt thanks

igrati se s kom kot mačka z mišjo stalna zveza
(imeti popolno premoč nad nekom) ▸ úgy játszik valakivel, mint macska az egérrel
Vlada bo morala pokazati, da se ne igra z nami kot mačka z mišjo. ▸ A kormánynak be kell bizonyítania, hogy nem játszadozik velünk úgy, mint macska az egérrel.
Sopomenke: poigravati se s kom kot mačka z mišjo

izdáti, izdájati (koga) traicionar (ali hacer traición) a alg ; (denar) gastar ; (delnice) emitir ; (bankovce) poner en circulación ; (ukaz) dar ; (knjigo) editar, dar al público

izdajati se za pretender pasar por
izdaja se za Nemca el se dice alemán
izdajati se (pokazati svojo pravo barvo) traicionarse
izdati se z besedami irse de lengua
izdati vozovnice expender billetes

izka|zati² (-žem) izkazovati (izpričati, pokazati) spoštovanje, sočustvovanje: bezeigen, bezeugen, erweisen; zaupanje: erzeigen; previdnost: beweisen, talent: ausweisen, uslugo: erweisen; zanimanje: bekunden
izkazati čast komu (jemandem) (die) Ehre erweisen, (jemanden) ehren

izkazáti to demonstrate, to attest; to show; to prove

izkazáti čast to do honour
izkazáti komu zadnjo čast to pay one's last respects
izkazáti dolžne časti to pay due homage
izkazáti spoštovanje komu to pay one's respects to someone, to pay homage; to treat someone with respect
izkazáti uslugo to do (ali to render) someone a service (ali a favour)
izkazáti se (legitimirati se) to prove one's identity; (pokazati se) to turn out; to prove
izkazáti se za (kot) uspešno to prove successful
novica se je izkazala za neresnično the information proved false
izkazáti se za utemeljeno to prove well-founded
izkazalo se je, da ste imeli prav you were proved right; (odlikovati se) to distinguish oneself, to win distinction (ali fame ali credit), (z dejanjem) to accomplish a notable exploit (ali no mean feat)
dobro se izkazáti to acquit oneself well
naše moštvo se je dobro izkazalo our team put up a good show
izkazáti se za dobrega delavca to prove oneself a good worker

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen