užíti užijem, užil -a, užit -a okusiti, pojesti, popiti: danes še nisem ničesar užil; malo je dobrega užil na tem svetu
malo je dobra okusio u životu
Zadetki iskanja
- zajésti -jem, zajej -jejte, zajedel -dla i zajel -jela
I. pojesti, potrošiti na jelo: vso plačo zaje in zapije
II. zajesti se zarezati se, urezati se: vrv se je zajedlu v kožo; morje se je globoko zajedlo v kopno
more se duboko zarezalo, je duboko ušlo u kopno; misel se je zajedla v možgane
misao se urezala u mozak - zaužíti -žljem pojesti, popiti, uzeti: zaužiti hrano, pijačo, zdravilo; malo veselja je zaužil v življenju
život mu je prošao bez radosti - omlatíti i omlátiti -im
1. omlatiti, ovrijeći, ovrći: omlatiti ajdo, snop
2. s tekom, apetitom pojesti: omlatiti kos kruha; on je pri nas omlatil
izgubio je naše povjerenje (-ver-) - pohlastáti -ám halapljivo pojesti, halapljivo popiti: pohlastati vse, kar je na mizi
- pokúsiti -im
1. okusiti, probati: pokusiti vino, če je zares dobro
2. okusiti, malo pojesti, popiti: ves dan ni ničesar pokusil - pozajtrkováti -újem podoručkovati, pojesti nešto malo za doručak, svršiti doručak
- požléviti -im ekspr. polako valjajući zalogaj u ustima pojesti
- požúliti -im ekspr. polako pojesti, popiti: skrivaj je požulil vso potico; popoldan ga je požulil cel liter
- prigrízniti -em
1. prigriznuti: jedel je kruh in včasih prigriznil klobaso
2. malo pojesti, malo se založiti, prismočiti: dobro bi bilo kaj prigrizniti - zgrísti -zem
I. izgristi, ispregristi, usitniti zubima zgristi meso
II. zgristi se
1. pojesti se: zgristi se od jeze
2. zgrušati se, usiriti se: mleko se zgrize - ananas samostalnik
1. (sadež) ▸ ananászsvež ananas ▸ friss ananászzrel ananas ▸ érett ananászvložen ananas ▸ ananászbefőttkošček ananasa ▸ ananászszeletkolobar ananasa ▸ ananászkarikakonzerva ananasa ▸ ananászkonzervpojesti ananas ▸ ananászt eszikolupiti ananas ▸ meghámozza az ananásztodcediti ananas ▸ lecsepegteti az ananásztnarezati ananas na koščke ▸ felszeleteli az ananásztnarezati rezine ananasa na koščke ▸ feldarabolja az ananászszeleteket
2. (rastlina) ▸ ananásznasad ananasa ▸ ananászültetvény - banana samostalnik
1. (plod) ▸ banánolupiti banano ▸ banánt hámozpojesti banano ▸ megeszi a banántpretlačena banana ▸ pépesített banángnila banana ▸ rohadt banánocvrte banane ▸ rántott banánposušena banana ▸ aszalt banánolupljena banana ▸ hámozott banánzrela banana ▸ érett banánšop banan ▸ fürt banánbanana za kuhanje ▸ főzőbanánbanane na žaru ▸ grillezett banánokpečene banane ▸ sült banánrumena banana ▸ sárga banánobirati banane ▸ banánt szüretelPovezane iztočnice: rdeča banana
2. (rastlina) ▸ banánnasad banan ▸ banánültetvényokrasna banana ▸ díszbanánplantaža banan ▸ banánültetvényPovezane iztočnice: rdeča banana
3. neformalno, v košarki (blokada) ▸ prakkerpodeliti banano ▸ prakkert kioszt
4. (plovilo v obliki banane) ▸ banán [vízijármű]peljati z banano ▸ banánozikvožnja z banano ▸ banánozás
5. (vrsta pričeske) ▸ banánkontyspeti lase v banano ▸ banánkontyba csavarja a haját - čísto prislov cleanly, purely, clearly; (popolnoma) wholly, entirely, quite
čísto na začetku at the very beginning
on je čísto zadovoljen he is quite satisfied
čísto vse pojesti to eat all up
čísto nič nothng at all
prepisati na čísto to make a fair copy - hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtenasad hrušk ▸ körteültetvénycvetovi hruške ▸ körtefa virágailist hruške ▸ körte levelesadovnjak hrušk ▸ kontrastivno zanimivo körtésdeblo hruške ▸ körtefa törzsedrevored hrušk ▸ körtesorlubje hruške ▸ körtefa kérgebolezen hrušk ▸ körtefák betegségesadika hruške ▸ körtecsemetecepljenka hruške ▸ oltott körteposaditi hruško ▸ körtefát ültetpodreti hruško ▸ körtefát kivághektar hrušk ▸ egy hektár körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.stara hruška ▸ öreg körtefavisokodebelna hruška ▸ magastörzsű körtefazgodnja hruška ▸ korai körtekošata hruška ▸ terebélyes körtefaokrasna hruška ▸ díszkörtevelika hruška ▸ nagy körtefasplezati na hruško ▸ körtefára felmászikkrošnja hruške ▸ körtefa lombjaPovezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška
2. (sadež) ▸ körtezrela hruška ▸ érett körtesuhe hruške ▸ aszalt körteolupljena hruška ▸ meghámozott körtesočna hruška ▸ lédús körtedebela hruška ▸ húsos körtesladka hruška ▸ édes körtekuhane hruške ▸ főtt körtegnila hruška ▸ rothadt körterumena hruška ▸ sárga körtedušene hruške ▸ párolt körtevložene hruške ▸ körtebefőttsveže hruške ▸ friss körtepečene hruške ▸ sült körteslastna hruška ▸ ínycsiklandó körtetrpka hruška ▸ fanyar körteobirati hruške ▸ körtét szedpojesti hruške ▸ körtét megeszikdušiti hruške ▸ körtét párolsušiti hruške ▸ körtét szárítrazrezati hruške ▸ körtét felszelnabirati hruške ▸ körtét szedsorta hrušk ▸ körtefajtaStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.pridelek hrušk ▸ körtetermésPridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.vrsta hrušk ▸ körtefajtaobiranje hrušk ▸ körteszedésletina hrušk ▸ körtetermésplod hrušk ▸ körte termésesok hrušk ▸ körtelélupina hrušk ▸ körtehéjprodaja hrušk ▸ körteárusításcena hrušk ▸ körte árapolovica hruške ▸ fél körtekilogram hrušk ▸ egy kilogramm körtekrhelj hruške ▸ körtesziromrezina hruške ▸ körteszeletpehar hruške ▸ szakajtó körte, gyékénykosár körtekošček hruške ▸ körtedarabomleta s hruško ▸ kontrastivno zanimivo körtés omlettskuta s hruško ▸ kontrastivno zanimivo körtés túrósolata s hruškami ▸ kontrastivno zanimivo körtés salátapita s hruško ▸ kontrastivno zanimivo körtés pitepalačinke s hruškami ▸ kontrastivno zanimivo körtés palacsintažganje s hruško ▸ körtepálinkatorta s hruškami ▸ kontrastivno zanimivo körtés tortanadevati s hruškami ▸ körtével töltsladkati se s hruškami ▸ körtét majszol, körtét nassolposladkati se s hruškami ▸ körtét majszolservirati s hruškami ▸ körtével tálalžganje iz hrušk ▸ körtepálinkanektar iz hrušk ▸ körtenektárkompot iz hrušk ▸ körtekompótsolata iz hrušk ▸ körtesalátanarastek iz hrušk ▸ körtefelfújtmošt iz hrušk ▸ körtemustsok iz hrušk ▸ körtelépridelovanje hrušk ▸ körtetermesztészimske hruške ▸ téli körtePovezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška
3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]hruška za beton ▸ betonkeverőAvtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.
4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőhruška betona ▸ tartály betonPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.
5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik. - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - jesti [é] (jem) pojesti essen; (hraniti se) speisen, essen, sich nähren (von); (obedovati) tafeln, razkošno: schlemmen; v lokalu: auswärts essen
jesti naprej weiteressen
jesti pred drugimi voressen
jesti a la carte nach der Karte essen
veliko/malo jesti ein starker/schwacher Esser sein
pošteno jesti dem Essen zusprechen
malo jesti wie ein Spatz essen
jesti kot mlatič fressen wie ein Scheunendrescher
jesti iz roke aus der Faust essen
figurativno jesti komu iz roke (jemandem) aus der Hand fressen
kdor ne dela, naj ne je wer nicht arbeitet, soll auch nicht essen - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi - jogurt samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ joghurtnemastni jogurt ▸ zsírmentes joghurtpolnomastni jogurt ▸ teljes zsírtartalmú joghurtmanj mastni jogurt ▸ zsírszegény joghurtnaravni jogurt ▸ natúr joghurtvaniljev jogurt ▸ vaníliás joghurttekoč jogurt ▸ folyékony joghurt, joghurtitalpojesti jogurt ▸ joghurtot esziklonček jogurta ▸ egy pohár joghurtsadni jogurt ▸ gyümölcsjoghurtjagodni jogurt ▸ epres joghurtJutro bom začel s kavico in ovsenimi kosmiči z jogurtom, ki so moj priljubljeni zajtrk. ▸ A reggelt kávéval és a kedvenc reggelimmel, zabpelyhes joghurttal kezdem.
Povezane iztočnice: grški jogurt, lahki jogurt, navadni jogurt, probiotični jogurt, smetanov jogurt, zamrznjen jogurt, zmrznjen jogurt - kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)
1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende
2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend
3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende
4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang
5. (izid, rezultat) der Ausgang
6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff