Franja

espulgar [g/gu] uši (bolhe) odstraniti; poizvedovati, izslediti

explorar raziskovati, poizvedovati, ogledovati; zdravniško pregledati

explorer [ɛksplɔre] verbe transitif raziskovati (un pays deželo); narediti eksplorativno potovanje; preiskati; sondirati; militaire poizvedovati

explorer l'horizon à la jumelle z daljnogledom ogledovati obzorje
explorer une question študirati, raziskovati problem

exquirō -ere -quīsīvī -quīsītum (ex in quaerere), star. exquaerō -ere

1. (po)iskati, izslediti (izsledovati), (iz)najti, odkriti: exquaere ex illis multis (sc. amicis) unum, qui certus siet Pl. izberi, exquirere stirpem Pac. fr., locum similem, vestras terras V., antiquam exquirite matrem! V., equirere frigus difficile est V., militibus exquirere honores novos Ci., iter per Diviciacum exquirere C.; occ.
a) preisk(ov)ati, prebroditi: vescendi causā terrā marique omnia S.
b) pregled(ov)ati, razisk(ov)ati: eorum tabulas Ci., noli eius facta ad antiquae religionis rationem (po merilu) exquirere Ci., in exquirendo iure augurum curiosus Ci.

2. pren. izvedeti, dognati, izmodrovati, razglabljati, do dna priti čemu: verum, ratione veritatem, consilia Ci., ambages L.; z odvisnim vprašanjem: quid in omni genere vitae optimum et verissimum sit exquirere Ci.; occ.
a) izpraš(ev)ati, vpraš(ev)ati, povpraš(ev)ati koga po čem, za kaj, poizvedovati: exquire quidvis Pl., quid id exquaeris? Pl., quolibet cruciatu per me exquire Ter., exquirere palam pretia Ci., sententias C., quasi per saturam sententiis exquisitis S., Aeneas exquiritque auditque virûm monumenta piorum V., exquirire sensūs T. — Skladi: cum ex te causas divinationis exquiro Ci., a te nihil certi exquiro Ci. ep., exquirere pretia ali imperatoria consilia (nakane) ab aliquo L.; z odvisnim vprašanjem: salutavi et valuissetne usque exquisivi semel Pl., quid iis de quoque officii genere placeat exquirire Ci., exquire de Blesamio, num quid ad regem … scripserit Ci., iactabat exquisiturum se … de Caesonia sua, cur eam tanto opere diligeret Suet. Subst. pt. pf. exquīsīta -ōrum, n poizvedbe: Ci. (De orat. I, 33, 150).
b) zahtevati, (iz)prositi: alicuius consilium (svéta) Ci., sed haec non nimis exquiro a Graecis Ci. ep., iuvenem (sc. equum) magistri exquirunt V., pacem per aras exquirunt V. — Od tod adj. pt. pf. exquīsītus 3, adv. -ē,

1. izbran, odbran, izboren: sententiae, litterarum iudicium Ci., supplicia Ci. izbrane = najhujše kazni, laudantur equisitissimis verbis Ci., exquisitae epulae Plin., verba exquisitiora Q., exquisitissimi gemmarum colores M.; occ. natezan, prisiljen: munditia nimis exquisita Ci., verba exquisita Q.

2. natančen, skrben, korenit: exquisitā doctrinā philosophi Ci., exquisitius dicendi genus Ci., exquisite disputare Ci., ali dicere Gell., rationes eae, quae exquisitius a philosophis colliguntur Ci., exquisitius sermocinari Suet. globokomiselno, težko umljivo, libri, quos de animalibus exquisitissime composuit Gell.

fouiller [fuje] verbe transitif iz-, raz-kopati; preiskati, prebrskati; verbe intransitif kopati, riti; brskati, stikati (dans quelque chose po čem); minéralogie, mines iskati rudo; poizvedovati

fouiller l'emplacement d'un temple romain odkopavati kraj rimskega svetišča
fouiller dans sa poche brskati po svojem žepu
tu peux te fouiller! (familier) lahko se pod nosom obrišeš za to! boš dolgo čakal na to!
fouiller la terre brskati, riti po zemlji
fouiller un quartier preiskati (mestno) četrt
fouiller la chambre prebrskati, preiskati sobo
fouiller quelqu'un preiskati koga, pregledati njegovo obleko, žepe
fouiller tous les suspects preiskati vse sumljive osebe
fouiller dans ses souvenirs brskati, iskati po svojih spominih

informá -éz

I. vt./vr. obveščati, obvestiti, seznanjati (se), seznaniti (se), informirati (se)

II. vr. poizvedovati, poizvedeti

informare

A) v. tr. (pres. informo)

1. pren. (conformare) naravnati

2. obvestiti, obveščati; seznaniti, seznanjati; poučiti; informirati

B) ➞ informarsi v. rifl. (pres. mi informo)

1. poizvedeti, poizvedovati; povprašati; poučiti se; informirati se

2. (adeguarsi) ravnati soglasno (s, po):
informarsi alle direttive del ministero ravnati po navodilih ministrstva

inquire [inkwáiə]

1. prehodni glagol
poizvedovati, preiskovati (into)
vprašati, povpraševati

2. neprehodni glagol
poizvedovati (of s.o. pri kom)
raziskovati, izpraševati, pozanimati se (after, for za, about, concerning o)

much inquired after (ali for) po čemer se zelo povprašuje
inquire within povprašajte v hiši
to inquire into raziskovati, (temeljito) sprašati, izpraševati

inquirir [ie/i; pret: -rí] poizvedovati, povpraševati (po)

inquisire v. tr., v. intr. (pres. inquisisco)

1. preiskati, preiskovati; raziskati, raziskovati:
inquisire una persona preiskati osebo

2. poizvedovati:
inquisire su una persona poizvedovati o nekom

investigate [invéstigeit] prehodni glagol
raziskati, raziskovati, izslediti, preiskovati, poizvedovati (into)

izvídati ìzvīdām ogledovati, poizvedovati, preiskovati: izvidati teren, neprijateljske položaje; parniea se izvidala deset godina

look into neprehodni glagol
preiskati, raziskati, poizvedovati

nachforschen poizvedovati, preverjati, preiskovati, raziskati

pesquisar poizvedovati, preiskovati

pry² [prái] neprehodni glagol
(radovedno) kukati, oprezovati, poizvedovati

pump² [pʌmp]

1. prehodni glagol
črpati, sesati, polniti; izprašati koga, iztisniti (informacije iz koga); poganjati (pedala)

2. neprehodni glagol
utripati (srce); trdovratno iskati, poizvedovati (for za)

to pump dry izčrpati, izprazniti
to pump out izčrpati, izprazniti; figurativno izčrpati, utruditi, spraviti ob sapo
to pump up napolniti (kolo), napihniti
ekonomija to pump money into vlagati denar v kaj
to pump bullets into s.o preluknjati koga (s streli)

quaeritō -āre -āvī -ātum (freq. h quaerere)

1. vneto (marljivo) iskati: aliquem ali aliquid: Kom., Enn. ap. Macr., telum aliquod Ap., aquam diu Amm., aliquem inter vivos mortuum Pl., aliquem terrā marique Pl. apud emporium atque in macello … sum defessus quaeritando, nusquam invenio Naucratem Pl.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati si kaj pridobiti, težiti za čim, gledati po čem, za čim, skrbeti za kaj, preskrbovati si kaj: hospitium Pl., malam rem quaeritas? Pl. hočeš biti tepen?
b) vneto (marljivo) po(v)praševati, poizvedovati, hoteti natanko (natančno) vedeti: haec cur quaeritet? Ter., cur tu id quaeritas? Pl., quid quaeritabas? Pl.

3. occ. iskati zaslužek, (z delom) pridobivati si, služiti si kaj: arva subigendo victum Amm., lanā ac telā victum Ter.

reconnaître* [rəkɔnɛtrə] verbe transitif spoznati, prepoznati (à po); uvideti; priznati (tudi politique, juridique); biti hvaležen (quelque chose za kaj); nagraditi, poplačati; militaire poizvedovati, rekognoscirati (teren)

se reconnaître orientirati se, znajti se; figuré priti zopet k sebi, k zavesti; zopet samega sebe prepoznati, prepoznati se
reconnaître un enfant priznati otroka (svoje očetovstvo)
reconnaître une île, une côte rekognoscirati otok, obalo
je ne m'y reconnais plus tu se več ne spoznam
je vous reconnais bien là to je čisto vam podobno
je reconnais avoir reçu ... potrjujem prejem, da sem prejel ...
il a reconnu que vous aviez raison priznal je, da imate prav
je ne reconnais à personne le droit de me critiquer nikomur ne priznavam pravice, da bi me kritiziral
se reconnaître coupable priznati svojo krivdo
se faire reconnaître dati se prepoznati

reconnoiter², reconnoitre [rekənɔ́itə] prehodni glagol & neprehodni glagol
rekognoscirati (teren), ogledovati; opazovati (sovražnika), vohuniti; poizvedovati, raziskovati