Franja

Colosserōs -ōtis, m (Κολοσσέρως „Ljubkoveliki“) Koloserot, poimenovanje velikega in lepega moža: Suet.

commūnicātiō -ōnis, f (commūnicāre) (s)poročilo, (s)poročanje, oznanilo, tudi medsebojno priznavanje: Tiro ap. Gell., Ap., Icti., civitatis, utilitatum Ci., sermonis Ci. ep. pogovor, nominum Plin. enako poimenovanje več stvari; tudi ret. (= ἀνακοίνωσις) govorna podoba, s katero se govornik obrača na poslušalce in se z njimi posvetuje, „občevanje“: Ci., Q.

crūricrepida -ae, m (crūs in crepāre) šalj., po grških patronimikih tvorjeno poimenovanje sužnja, po čigar golenih bijejo udarci, nekako = krakoplesk(anec): Pl.

dvójen (-jna -o) numer.

1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla

eugalacton -ī, n (gr. εὐγάλακτον ki tvori dobro mleko) poimenovanje rastl., sicer imenovane tudi glaux: Plin.

eugenēus (eugenīus) 3 (gr. εὐγένειος) plemenitega rodu, plemenit; poimenovanje neke vrste trte: vinum Ca., Varr., Col.

Eumenidēs -um, f (Εὐμενίδες „Dobrohotne“) Evmenide, evfem. poimenovanje Furij: Ci., Iuv. idr., intorti capillis Eumenidum recreantur angues H., agmina Eumenidum V.; sg. Eumenis Evmenida: Stat., Sil.

ime¹ [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
ime Jezusovo der Name Jesu
|
… imena Namen(s)-
(določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
… imen Namen-
(seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
spomin za imena das Namengedächtnis
ščitek z imenom das Namensschild
štampiljka z imenom der Namensstempel
tablica z imenom na vratih: das Namensschild
dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
slišati na ime auf den Namen hören
delnica na ime die Namensaktie
vrednostni papir na ime das Namenspapier
po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
po imenu X X genannt
klicati po imenu beim Namen rufen
pod imenom: unter dem Namen
pod tujim imenom unter fremden Namen
v imenu koga/česa: im Namen von
v Božjem imenu in Gottes Namen
z imenom klicati: beim Namen (rufen)
s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen

imenovanj|e¹ srednji spol (-a …)

1. (navajenje imena) die Nennung, die Namensnennung, pravo (navedba) die Namhaftmachung, za pričo: die Benennung

2. (poimenovanje) die Benennung (po nach)

magistrātus -ūs, m (iz magister preko magistrāre)

1. oblastvena služba (funkcija), državn(išk)a služba, oblastniško dostojanstvo: N., T., Vell. idr., magistratum capere, petere, gerere, habere, dare, mandare Ci., inire Ci., S. ali ingredi S. ali accipere L. nastopiti, magistratum deponere C. ali magistratu abire Ci., conlegae magistratum abrogavit Ci., monumenta (uradni spisi) rerum in magistratu gestarum Plin., magistratūs et imperia S. uradniške in častniške službe.

2. meton. oblastnik, (državni) uradnik, državnik (naspr. privatus): Corn., Lucr., Suet., magistratus an privatus Q., inter filium magistratum et patrem privatum Gell., his magistratibus N. v času njunega službovanja (konzulovanja), creare magistratus L., oppida per magistratūs administrare S., magistratūs intermittere C. (posvetne) oblastnike začasno odstaviti od službe, populus Romanus deligit magistratus quasi rei publicae villicos Ci., est proprium munus magistratūs intellegere se gerere personam civitatis Ci. Rimski oblastniki (uradniki) so bili ali iz vrst patricijev (patricii) ali voljeni iz vrst plebejcev (plebei). Dalje so se delili na višje oblastnike (magistratūs maiores) in nižje oblastnike (minores); poimenovanje je takšno zato, ker so imeli prvi (dictator, consul, praetor, censor), voljeni na centuriatskih komicijah, pravico prirejati maiora auspicia, drugi (aedilis, quaestor, tribunus plebis idr.), ki so jih volile tributske komicije, pa so smeli prirejati le minora auspicia. Manjšega pomena je razdelitev oblastnikov v redno voljene (magistratus ordinarii: consul, praetor, censor, aedilis, quaestor, tribunus plebis) in izredne, tj. voljene ob posebnih priložnostih (magistratus extraordinarii: dictator, magister equitum, interrex, praefectus urbi, decemviri legibus scribundis). Oblastniki, ki jim je pripadala čast sellae curulis, so se imenovali curūles (kurulski), te časti nedeležni pa non curūles (nekurulski).

3. gosposka, oblast(vo), oblastnija, predstavniki oblasti, organ oblasti: ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N.; v pl. Ci. idr.

nehomogeno prislov
1. (neenakomerno) ▸ inhomogén módon, nem homogén módon, egyenetlenül
Kloridni ioni so po površini železa nehomogeno porazdeljeni. ▸ A kloridionok inhomogén módon oszlanak el a vas felületén.

2. (o slabi usklajenosti) ▸ következetlenül, približek prevedka ▸ egyenetlen
Čeprav je poimenovanje takšnih dogodkov izjemno nehomogeno, vemo, za kaj gre: pišoči predstavljajo svoje delo tako, da ga prebirajo pred publiko. ▸ Bár az ilyen rendezvényeket rendkívül következetlenül nevezik el, tudjuk, miről van szó: az írók közönség előtt felolvasva mutatják be a műveiket.
Nenazadnje pa je bil odziv domačih navijačev v logičnem sorazmerju z nehomogeno predstavo ekipe v modrih dresih. ▸ Végül, de nem utolsósorban a hazai szurkolók reakciója logikusan arányos volt a kék mezben játszó csapat egyenetlen teljesítményével.

Sandaliōtis -idis, acc. -tim, f (Σανδαλιῶτις) Sandaliótida, poimenovanje za Sardinijo, ki je podobna sandali: Sardiniam ipsam Timaeus Sandaliotim appellavit ab effigie soleae TIMAEUS AP. PLIN.

zibelka renesanse stalna zveza
(poimenovanje za Firence) ▸ a reneszánsz bölcsője