Franja

per-cursō -āre (-ātus) (frequ. k percurrere)

1. intr. pohajati, postopati, pohajkovati, potepati se, potikati se, klatiti se: latronum modo totis finibus nostris L., species quaedam scurrarum percursantium Ambr.

2. trans. prehoditi (prehajati), preiti (prehajati): ripas Plin. iun., percursando, quae obtineri nequibant T.

per-errō -āre -āvī -ātum (per in errāre) prebloditi, pohajati, potepati se, potikati se kod, kje, obiti, obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), oblaziti: forum H., freta classe O., totum Latium L., omnem circuitum V., orbem Col., reges Sen. ph.; pass.: arva pererrantur O., pererrato ponto V. potem ko boš preblodil (preplul) morje; metaf.: aliquem totum luminibus V. meriti, ogledovati, venenum totam pererrat V. strup pronica skozi celo njeno telo, strup prodira po celem njenem telesu, hedera ramos pererrat Plin. iun. se vije okrog, opleta, Nilus pererrat Aegyptum Mel. se vije skozi Egipt, teče skozi Egipt, omnes istos … pererra Sen. ph. oglej si (v duhu).

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

ponèstajati -jē zmanjkovati, pohajati: zalihe su počele ponestajati

scour² [skáuə]

1. prehodni glagol
preleteti, preteči; prebrskati, preiskati

to scour a book for quotations prebrskati knjigo, da bi našli citate
to scour the pewter sleng delati, opravljati svoje delo

2. neprehodni glagol
dirjati, drveti, poditi se, divjati (about po)
klatiti se, potikati se, pohajati (okoli); brskati (za čem)

to scour about the country klatiti se po deželi, obresti deželo
to scour about the seas klatiti se po morjih; gusariti

spatior -ārī -ātus sum (spatium)

1. korakati, stopati, hoditi, lagodno sprehajati se, pohajkovati, pohajati, postopati: Petr., Q., Plin., Plin. iun., Stat., Suet. idr., ut resideret, deinde spatiaretur Ci., spatiari palaestrice in xysto Ci., … cum per litora lentis passibus … summā spatiarer arenā O., aggere in aprico spatiari H., tu neque Pompeiā spatiabere cultus in umbrā (v senci Pompejevega stebrišča), nec cum lascivum sternet harena Forum Pr., Dido … ante ora deûm … spatiatur ad aras V., lato spatiantibus arvo O.; tudi o živalih: cornix … sola in sicca secum spatiatur harena V.

2. metaf. (o stvareh) razprostreti (razprostirati) se, raztezati se, širiti se, razširiti (razširjati) se: caudā spatiantes implicat alas O., spatiantia passim bracchia compescit O., vires eius (sc. morbi) antequam spatiantur, opprimere Sen. ph., intus … spatiante venā Plin. — Act. soobl. spatiō -āre: Ven.

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

vagor¹ -ārī -ātus sum (vagus)

1. potikati se (po svetu), pohajati, klatiti se, vandrati, potepati se, bloditi: Pl., Varr., S., Hirt. idr., Germani latius vagabantur C., Spartacus vagans H. blodni, nestalni, vagari totā Asiā Ci., inter canes et circum tecta V., in agris passim bestiarum more Ci., populabundi in finibus Romanorum vagabantur L., laeta per arva O., homines fusi per agros ac dispersi vagabantur Ci., volucres huc illuc vagantes Ci. letajoče, poletavajoče; redko z acc. kraja, po katerem se kdo potika: Ino etiam primā terras aetate vagata est Pr.

2. occ. (o brodnikih in ladjah) križem jadrati, krožiti po morju, križariti: praedones toto mari vagabantur Ci., per Aegaeum mare L., cum lembis circa Lesbum L., praeter quam oram Punicas vagari classes L.

3. metaf.
a) širiti se, razširiti (razširjati) se: late vagatur ignis L., late vagata est vis morbi L., in vacuo vagatur cupiditas L., rumores vagantur O., ea fama vagatur V., vagabitur tuum nomen longe atque late Ci., nostra (sc. vitia) late vagantur Plin. iun.
b) pomikati se, premikati se, tekati, krožiti: luna iisdem spatiis vagatur quibus sol Ci., stellae … vagentur et errent H., vagantes stellae Ap.; od tod (o mislih, duhu, besedah ali govorniku, pisatelju) (za)bloditi, oddaljiti (oddaljevati) se, odmakniti (odmikati) se od zastavljene tematike, zastraniti (zastranjevati): quorum vagatur animus errore Ci., verba ita soluta, ut vagentur Ci. prosto blodijo, ne vagari cogatur oratio Ci., vagabimur nostro instituto Ci., idcircone vager scribamque licenter? H.

похаживать pohajati; zahajati kam;
п. взад и вперёд sem ter tja hoditi

cōmissor (cōmīsor, cōmessor, cōmēsor) -ārī -ātus sum (gr. κωμάζω: κῶμος) v veselem sprevodu pohajati po ulicah, veselo (hrupno), t.j. med petjem, igranjem in zbijanjem šal, pohajkovati, večinoma o mladeničih, ki so po kaki gostiji rogovilili po mestu in se naposled zbrali v stanovanju enega od njih ter tam nadaljevali popivanje, popivati, „krokati“, ponočevati: Ter., Cu., Petr., Suet., ad aliquem comissatum ire ali venire Pl., comissatum volo vocari Pl., quin comisatum … ad fratrem imus? L. zakaj se ne povabimo k bratu na popivko? comisantium modo currum secuti sunt L. kakor v bakhovskem sprevodu; pesn.: in domum Paulli comissabere H. v hišo … boš imela slovesen vstop.

dīvagor -ārī povsod pohajati, pohajkovati, potepati se: Lact., Cod. I.

dŕmjeti -mīm (ijek.), dŕmeti -mīm (ek.)
1. kislo, grdo se držati, kisati se: svekrva drmi, ćuti; drmi vrijeme, biće kiše
2. boleti, trgati, zbadati: drmi mi zub
3. pohajati brez dela, postopati: što si počeo drmjeti?, poprimi se kakva posla!

circumagō, agere -ēgī -āctum

1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.

2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.

3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.

4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.

5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.

in-eo -īre -iī (redko -īvī) -ītum

I. intr.

1. iti v kaj, vstopiti, vniti: quia in urbem non inierat L., ut ovans iniret T., neque iniit hāc Pl., ad alterum Gell.; impers.: inibitur tecum Pl. s teboj bodo vstopili.

2. vstopiti = priče(nja)ti, zače(nja)ti se: decus hoc aevi te consule inibit V.; tako pogosto kot pt. pr.: bellum ineunte vere susceptum est Ci. v (ob) začetku pomladi, iniens aetas Ci. mladeniška leta, ineunte anno Suet. s pričetkom leta, ab ineunte adulescentiā ali aetate Ci. od mladih nog, ineunte aestate Ci. v (ob) začetku poletja, iniens adulescentia N., T., vita Gell., aevo ex ineunte Lucr.; tudi pt. pf. v act. pomenu: inita aestate, hieme C. po začetku poletja, zime.

— II. trans.

1. iti, stopiti kam, vstopiti, vniti: tu illius domum inire voluisti Ci., inire proscaenia V., thalamos, tectum, templa, Athenas O., cubile, castra Ci., convivia Ci., O., T., Val. Fl. ali dapes Stat. iti (hoditi) v goste, zahajati na gostije, obiskovati pojedine, coetūs hominum Ci. pohajati = udeleževati se, agrum Romanum L., tentoria Plin. iun., curiam T., Iust., sedes H., stationem T., fretum O. voziti se po ..., iter Cu. ali viam Val. Fl. nastopiti, somnum V. zaspati, fugam inire Val. Max. v beg se spustiti, cursūs V. pridirjati; pass.: nemus initur equis O., Hispania prima Romanis inita L.; pren.: viam inire L., Ci. kreniti po poti, slediti poti (načinu, sredstvu), formam vitae T. slediti načinu življenja, rationem Ter., Cat., N., Ci., Plin. iun. jeti postopati, poprijeti se poravnave (računanja), preračuna(va)ti, premet narediti (delati), preudariti (preudarjati), premisliti (premišljevati), de agro Campano separatim inirent rationem L., inita subductaque ratione Ci. zelo premišljeno preračunavši, inire horum aestimationem Sen. ph. ali mensuram agrorum Col. lotiti se, v roke vzeti, začeti, vršiti, numerum C. šteti, prešte(va)ti, pogosto: consilium inire skleniti (sklepati), sklep storiti, naklep(e) snovati, naklepati, posvetovati se, odločiti se, inire consilium multae crudelitatis O., consilia occulta L., consilia de bello C., consilium de morte ac de bonis alicuius Ci., consilium contra aliquem ali contra alicuius vitam Ci., occidendi te consilium inivimus Cu., in. consilium senatus interficiendi Ci., inire cum aliquo consilia interficiendi Caesaris Vell., pa tudi: iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilia inibat, quemadmodum discederet C.; occ. (o živalih) oploditi, zaskočiti (zaskakovati), naskočiti (naskakovati), obrejiti: Col., caper init pecudes O., Pasiphaën Suet. (o biku), matrem Varr. samico; pass.: vaccam initam L., ineuntur canes a partu sexto mense Plin.; v žalilnem pomenu tudi o človeku = telesno (polteno) se (z)družiti ((z)druževati) s kako žensko: Pl., ineas quam libet ante O., in. reginam Marcus Antonius ap. Suet.

2. metaf.
a) (kako delo) zače(nja)ti, priče(nja)ti, lotiti se česa, (službo) nastopiti, prevze(ma)ti, vršiti, izvrševati, postea quam Verres magistratum iniit Ci., consulatum L., C., post sacerdotium initum Ci., munera tua pro te inibo V., imperium Suet., imperia Stat., honorem T., Suet., interregnum L., proelium (bellum) Pl., Ter., Ci., L., Sil., pugnas V., non iter, sed proelium Cu., certamina disci in. O. spuščati se v ..., Martem Sil., pugnam certaminum forensium Q., suffragium (suffragia) Ci., L. glasovanje pričeti, glasovati začeti, beneficium Ter., connubia O. v zakon stopiti, concubitum Iust., flagitium Amm.; z inf. = nameniti se, imeti namen: qua ratione vitam vivere inierit, considerandum est Ap.
b) (zvezo, pogodbo) skleniti (sklepati): videtur societatem cum illo initam confiteri Ci. (prim. εἰσιέναι εἰς σπονδάς), societatem inire L., Iust., Vell., foedus Prop., Isid., Veneris foedus V. ljubezensko zvezo skleniti, indutias Plin. iun., nexum L. zavezati se (kot dolžnik).
c) (o bolezni) popasti, lotiti se: init te numquam febris? Pl. ap. P. F.; slednjič spada sem tudi reklo inire gratiam pridobi(va)ti si naklonjenost koga, prikupiti se komu, (za)hvalo si prislužiti (zadobiti): apud regem inire gratiam volebant L., qua re permagnam initis a nobis gratiam Ci., summam ab aliquo gratiam in. C., gratiam alicuius in. Cu., quia plures ineuntur gratiae Ci. naklonjenost pri mnogih.

Opomba: Pf. init = iniit: Lucr., Stat.

manquer [mɑ̃ke] verbe intransitif manjkati, primanjkovati; biti odsoten; odpovedati (npr. orožje); spodleteti, ne se posrečiti, zgrešiti (strel); umreti; pregrešiti se (à quelque chose proti čemu); odtegniti se (à quelque chose čemu); na cedilu pustiti (à quelqu'un koga); ne spoštovati, žaliti (à quelqu'un koga); zamuditi, opustiti, pozabiti (à quelque chose kaj); ne imeti (de quelque chose česa); verbe transitif zgrešiti (cilj); zamuditi; pokvariti; »špricati« (šolo)

il manque deux élèves dva učenca manjkata, sta odsotna
commencer à manquer začeti primanjkovati, pohajati (o blagu)
ne se laisser manquer de rien ničemur se ne odreči
venir à manquer poiti (blago)
manquer d'argent, de pain, de cœur ne imeti denarja, kruha, biti brez srca
manquer de caractère biti neznačajen
la manquer belle zamuditi ugodno priliko
manquer le coche (familier) zamuditi šanso
manquer le train, une occasion zamuditi vlak, priložnost
manquer son coup, sa vocation zgrešiti cilj, (svoj) poklic
manquer l'école, les cours »špricati« šolo, predavanja
manquer à son devoir, à ses engagements, à sa parole ne izpolniti svoje dolžnosti, svojih obveznosti, snesti (svojo) besedo
manquer à sa foi prelomiti zvestobo, izneveriti se
se manquer à soi-même škodovati svojemu ugledu, osramotiti se
le pied lui a manqué spodrsnilo mu je
ne pas manquer de trouver čisto zanesljivo najti
elle a manqué mourir skoraj je umrla
j'ai manqué (de) tomber malo je manjkalo, da nisem padel
le cœur me manque nimam poguma; omedlim
je manque de tout vsega mi manjka
je ne manquerai pas (de l'avertir) ne bom zamudil, pozabil (obvestiti ga)
je n'y manquerai pas storil bom to
l'affaire a manqué z zadevo, s stvarjo ni bilo nič
il ne manque plus que cela! samo še tega se manjka!
il s'en manque de beacoup še veliko manjka (pri tem)
vous n'avez rien manqué! ničesar niste zamudili, izgubili!

poi|ti (-dem) pohajati ausgehen, rezerve: sich erschöpfen

подходить, подойти prihajati, priti, (pri)bližati se, iti pod kaj, pristopati, pristopiti; biti prikladen, biti primeren;
лес подходит к пашне gozd meji na njivo;
пальто подходит мне под мёрку plašč mi je ravno prav;
вы подходите один к другому vidva sta si podobna;
п. к вопросу lotiti se vprašanja;
п. к концу pohajati, poiti