Franja

miss³ [mis]

1. prehodni glagol
zamuditi (priložnost, vlak); zgrešiti, izpustiti; ne imeti, biti brez, ne dobiti; preslišati, spregledati, ne opaziti; pogrešati izogniti se

2. neprehodni glagol
ne zadeti, zgrešiti (strel); spodleteti

pogovorno to miss the bus (ali boat) zapraviti šanse
to miss fire ne sprožiti se; figurativno ne uspeti, ne zbuditi zanimanja
to miss one's footing spodrsniti
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
to miss one's mark zgrešiti cilj, ne uspeti
he didn't miss much nič mu ni ušlo, ni mnogo zamudil
I just missed running him over za las sem se ga izognil (da ga nisem povozil)
to miss the point of ne razumeti poante česa
to miss a trick preslišati, ne uspeti videti
to miss out zamuditi (priliko); izpustiti, preskočiti (besedo)
aeronavtika missed approach zgrešen dolet

quaerō -ere, quaesīvī (-siī), quaesītum (osnovna obl. *quaiso, *quaeso, beseda nedognanega izvora; prim. soobl. quaesō)

1. iskati, poiskati: Enn. ap. Ci., Afr. ap. Non., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Hirt., H., Ph., Tib., Pr. idr., legati Agesilaum quaerentes N., angustias quaerebat N., quaerere suos notos hospitesque C., portum C., Eurydicen, viam O., iuvencum per nemora V., quaesitae (nabrane) montibus herbae V., liberi ad necem quaerebantur Ci., quaerere aliquem ad poenam Eutr.; pesn.: oculis lucem V., te suum (svojega lastnika) decisa dextera quaerit V.; v pass. z gr. dat.: quaesitus matri (= a matre) agnus V., filia matri est quaesita O.; occ.
a) zastonj iskati = pogrešati, ne imeti (videti, najti): Plin. iun., Stat., Siciliam in Siciliā Ci., occasionem omissam (praetermissam) L., optatos Tyndaridas Pr., quaerit Boeotia Dircen O., hic ego virtutem vestram quaero, sapientiam desidero, veterem consuetudinem requiro Corn.
b) zahtevati, potrebovati, nanesti tako, da je treba (potrebno): Varr., bellum repens aut dictatoriam maiestatem aut Quinctium rectorem quaesisset L., pauca munimenta quaerebat (sc. alter collis) S., nego ego quidquam a testibus dictum, quod cuiusquam oratoris eloquentiam quaereret Ci.

2. metaf.
a) iskati kaj = skušati kaj dobiti, skušati (si) kaj pridobiti, težiti (stremeti) za čim: Hirt., Iuv., Plin. iun., Sen. ph., Eutr. idr., opus (delo) Ci., L., pecuniam N. hoteti vzeti na posodo, sibi maius imperium Cu., gloriam bello Ci., armis gloriam atque divitias S., honores sibi L., alicui venenum Ci. skušati koga zastrupiti, mortem Vell. hoteti umreti (smrt storiti), vitam Vell. skušati si ohraniti življenje, sanguine reditūs V. s krvjo pridobljena, quaerere tempus eius interficiendi N. ali occasionem fraudis C. ali locum iniuriae L. ali locum insidiis L., Cu. čakati priliko (priložnost), iskati (prežati na) priložnost, quid sibi hic vestitus quaerit? Ter. kaj neki hoče (= kaj neki pomeni) ta obleka?; o osebah (ret.): quaerere sibi novum imperatorem S., melius visum amicos quam servos quaerere S., adversus externos militem T., externus in regnum (za vladarstvo) quaeritur heres V., liberos Pl., Suet. skušati roditi, skušati dobiti otroke; occ. iskati kaj = α) skušati kaj narediti (storiti, ugotoviti), potem sploh narediti (delati), storiti, ugotoviti (ugotavljati), pripraviti (pripravljati): Ter. idr., fugam ex Italiā Ci. ali itineribus diversis fugam C. skušati pobegniti, dedecore potius quam manu salutem S. iskati rešitev, skušati se rešiti, alicui ignominiam L. koga spraviti v sramoto, koga osramotiti, alicui invidiam Q., tudi invidiam in aliquem Ci. skušati komu nakopati zavist, vzbuditi pri drugih zavist do koga, ultionem Vell. iskati povod za maščevanje, quaesita mors T. prostovoljna smrt. β) pridobi(va)ti (si), dobi(va)ti, (za)služiti si: Pl., Q., Plin. idr., pecuniam Ci., dotes sanguine quaesitae V., victum vulgo Ter. (o vlačugi), victum sibi Gell., Lact., victoria quaeritur sollicitis armis O., quidquid quaesierat, ventri donabat H., nummos aratro et manu Ci., regnum armis Lucan.; abs.: Ter., Ci., denique sit finis quaerendi H., nec minor est virtus, quam quarere, parta tueri O.
b) skušati izvedeti, hoteti vedeti, (po)izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vprašati (vpraševati), spraševati, po(v)prašati (po(v)praševati): Pl., Ter., quaero: quid facturi fuistis? Ci.; quaerere aliquem, npr. ab ostio (ianuā) Ci. vprašati po kom pri hišnih vratih; quaerere aliquid ali de aliquā re vprašati (vpraševati), po(v)prašati (po(v)praševati) po čem, za kaj, zaradi (glede) česa: luctum tuorum, causas V., Nerviorum de naturā … Caesar cum quaereret C., de Clodii reditu Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaesivit, ubi tuto viveret N., verum sit an falsum Ci., si incolumis evasisset L., quaerant, num quid … Ci.; vprašana oseba (v sl. v acc. ali gen.) stoji v lat. v abl. večinoma za ab, abs, pa tudi z de in ex: quaesivit a medicis, quemadmodum se haberet N., quaero abs te, teneasne memoriā Ci., ex me quaesieras, nonne putarem Ci., quaerit ex solo ea, quae in conventu dixerat; … eadem ab aliis quaerit C., de te ipso, Vatini, quaero, utrum … an … Ci.; v poklas. lat. se izpušča prvi člen ločnega vprašanja: quaesito (abl. abs.), an venisset T. na vprašanje, ali je prišel, quaesitum est, an danda esset inquisitio Plin. iun. — Poseb. izrazi: quid quaeris? H. kaj še sprašuješ? = skratka, noli quaerere! Ci. ne sprašuj! = z eno besedo!, si quaeris Ci. če hočeš kaj več (iz)vedeti; occ. α) zastaviti (zastavljati) kako znanstveno vprašanje, po(v)prašati (po(v)praševati) koga glede kake znanstvene stvari, kakega znanstvenega vprašanja ali problema: si quis quid quaereret Ci., multa ex eo saepe quaesivi Ci., naturā fieret laudabile carmen an arte, quaesitum est H., quaeritur inter medicos, cuius generis aquae sint utilissimae Plin. β) koga na natezalnici (sodno, pred sodiščem) vprašati (vpraševati), izprašati (izpraševati), zaslišati (zasliševati): de morte alicuius Ci., de servo tormentis Ci., in dominos quaeri de servis iniquum est Ci. sužnje na natezalnici spraševati njihovim gospodarjem v škodo. γ) kaj sodno preisk(ov)ati, vzeti pod sodno preiskavo (preiskovanje), posvetovati se o čem, glede česa: coniurationem L., rem per tormenta Suet., ne quaerere quidem de tanta re N., ratio perficiendi consilii quaerebatur C. posvetovali so se, kako bi se … , quaeramus reliquorum sententiam Ci.; abs.: coëgit consules circa fora proficisci ibique quaerere et iudicia exercere L.
c) iskati kaj = misliti na kaj, o čem, razmišlj(ev)ati, premišlj(ev)ati, gledati po čem, za čim: quaerere consilium Ter. ali novum (sc. consilium) S. ali consilia belli Hirt. snovati, aliquid duram in dominam Pr., labente die convivia quaerit V. misli na … , si želi (si priželeva), quaesitae artes V. izumljena (umetelna) sredstva; z odvisnim vprašalnim stavkom: quaerere ipse secum … coepit, quibusnam rebus … maximam … pecuniam facere posset Ci., quaeramus, quonam modo maxume ulti sanguinem nostrum pereamus S.; z inf.: ne quaere doceri V. ne skušaj (ne trudi se) izvedeti; occ. iskati kaj, želeti, poželeti, zaželeti si česa, kaj, hlepeti (dehteti) po čem, hoteti, (željno) pričakovati: Vell., pocula aurea H., solacia Cu., eas se balneas … ex censu quaerere Ci., virtutem incolumem odimus, sublatam ex oculis quaerimus Ci., quaerit patria Caesarem H.; s finalnim stavkom: quaeris, ut suscipiam cogitationem, quidnam … Ci. ep., quaerere et petere, ut … Gell.; z inf.: Iust., Lucr., Ph., Plin., Sen. ph. idr., si quaeris descendere O., abrumpere lucem V., mitibus mutare tristia H., mutare sedes T., quaerentem dicere plura reppulit V. ki je hotel več povedati, causam si quis cognoscere quaerit O. — Od tod

I. adj. pt. pf. quaesītus 3

1. narejen (natezan), prisiljen: asperitas, comitas T.

2. izbran, izboren, izvrsten, nenavaden, izreden, izjemen: leges quaesitiores Solon perscripsit T., epulae quaesitissimae S. fr., honores quaesitissimi T. —

II. subst. pt. pf. quaesītum -ī, n

1. (pri)dobitek, pridobljeno blago: quaesiti tenax O., attentus quaesitis H., ante quaesita H. prej pridobljeni (nabrani) zakladi.

2. zastavljeno vprašanje: accipe quaesiti causam O.

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

absence [apsɑ̃s] féminin odsotnost, nenavzočnost, neudeležba, izostanek; pomanjkanje, nedostatek; juridique pogrešanost; pluriel raztresenost, nepazljivost

absence pour cause de maladie izostanek zaradi bolezni
absence de l'atelier izostanek od dela
absence de bruit, de fumée nehrupnost, brezdimnost
absence totale de gout popolno pomanjkanje okusa
absence de courant izpad električne energije
absence illégale nedovoljen izostanek (odsotnost)
absence de ressources ubožnost
en l'absence du directeur, voyez son adjoint če je direktor odsoten, se obrnite na njegovega pomočnika
en l'absence de preuve zaradi pomanjkanja dokazov
il a brillé par son absence à la réunion njegova odsotnost na sestanku (seji) ni ostala neopažena
faire des absences manjkati
remarquer l'absence pogrešati (de quelqu'un koga)
avoir des absences (de mémoire) biti raztresen, pozabljati, biti začasno duhovno odsoten

careō -ēre -uī -itūrus (iz *caseō, mediopasiv; prim. castus 3, castus -ūs, castimūnia)

1. biti brez česa, biti prost česa, ne imeti; z abl.: Lucr., Sen. ph., Q. idr., erat dignitate regiā, quamquam carebat nomine N. ni imel naslova, quae caret ora cruore nostro? H., ripa caret ventis H. je brezvetrn, adituque carentia saxa O. nepristopne, tandem nivibus Rhodope caritura O.; o dobrih rečeh: quam multa sunt commoda, quibus caremus Ci., si mercede caret virtus, tamen sit se ipsa contenta Ci., honore, lege c. Ci., arte c. H., bonis vero militibus cariturus sum Cu.; o slabih rečeh: P. Naso omni carens cupiditate Ci., metu carere non possumus Ci. strahu se ne moremo otresti, carebat suspicione Ci., N., c. culpā Kom., Ci., crimine, malo, dolore, febri Ci., morte H. nesmrten biti, malis hominibus Icti.

2. occ. po svoji volji vzdržati se, ne posluževati se, ne uporabiti (uporabljati), ne uživati, ne udeleževati se česa, odreči (odrekati) se čemu, (pri)kratiti si kaj: Pl., amicorum caruit facultatibus N. ni uporabil, quod declamationibus nostris cares, damni nihil facis Ci. ep., Veneris fructu c. Lucr.; poseb. o kakem kraju: caruit foro Pompeius, caruit senatu, caruit publico Ci. se je izogibal, non modo provinciis atque oris Italiae ac portubus nostris, sed etiam Appia iam via carebamus Ci. se nismo smeli posluževati, qui... caret omni maiorum censu Iuv. ki je po svoji krivdi izgubil, ki je potratil, caret libens patriā T.

3. (s priokusom neprijetnosti) pogrešiti (pogrešati), težko biti brez česa, morati se odreči čemu: Pl., Luc. fr., dies festi quid haberent voluptatis, carendo magis intellexi quam fruendo Ci., non caret is, qui non desiderat Ci.; z abl.: eo viro carent aegrius Ci. ga teže pogrešajo, c. consuetudine amicorum Ci., provinciā domoque Ci., patriā Ter., Ci., N. ali urbe, moenibus Ci. pogrešati (evfem. za pregnanstvo), matre carentes privigni H. ki se jim toži po materi, sirote; z gen.: tui carendum quod erat Ter., quod carendum tui erat Laevius ap. Gell.; vulg. z acc.: Fr., quia id, quod amo, careo Pl., meos parentes careo Turpilius ap. Non.; od tod pass. careri: Marc., virque mihi dempto fine carendus abest O. ki ga moram težko pogrešati. — Dep. soobl. careor v st.lat. po Prisc.

Opomba: Gen. pl. pt. pr. carentum: V., Lucr.

coepiō -ere, coepī, coeptum (cum in *apiō -ere [gl. to geslo], od tod pf. tudi coēpi: Lucr.; coepio torej „poprijemam se česa“) priče(naj)ti, zače(nja)ti. Sedanjiške obl. le predklas.: neque ego pugnas neque ego litīs coepio Pl., lubido extemplo coepere est convivium Pl., alium quaestum coepiat Pl., non... prius..., quam ille quidquam coeperet Ter., coepiam seditiosa verba loqui Ca. ap. P. F., mane coepiam Caecil. ap. Non. V klas. dobi le pf. act. in pf. pass. in iz njiju izpeljane oblike: coepī coepisse, coeptus sum (od L. tudi pt. fut. coeptūrus), pričel sem, začel sem (sedanjiške oblike se nadomeščajo večinoma z glag. incipiō -ere).

1. intr.: perge, quo coepisti Ci., ut magis paeniteret coepisse, quam liceret desistere Ci., dimidium facti, qui coepit, habet H., coepisti melius, quam desinis O., Livius hexametri exordio coepit Q.; poseb. o začetku govora: Ph., tum... ita coepit L., Ilioneus placido sic pectore coepit V., ad hunc modum coepit T.; pren. (ob neživih subj.) pričel sem, začel sem, nastal sem ipd.: neve inde navis inchoandae exordium coepisset Enn. ap. Corn., sic odium coepit glandis Lucr., ubi silentium coepit S. je nastal molk, cum primum deditio coepit S., ubi dies coepit S. je napočil, simul et cetera equestris pugna coepit L., cum ver coepit Sen. ph., quando coepisset febris Cels., vere coepturo Plin., quando coeperit haec ars Q., quoniam coepit Graecorum mentio Iuv.; z naznačenim izhodiščem: quibus, uti mihi, ex virtute nobilitas coepit S., nos rite coepturi ab Homero videmur Q., a quo iurgium coepit Q., a Tib. Graccho seditiones graves coepere T. so nastali, proditio coepit e domo Scaevini T.; unde ea coeperint Cels.; s cum: pictura aut statuaria, quarum utraque cum Phidia coepit Plin.

2. trans. z acc.: Ter., Suet., id, quod coepi Pl., illud, quod coepimus, videamus Ci., coepit cum talia vates V., Romanos... coepturos bellum L., iter, quod coeperant Cu., obsidium coepit per praesidia T., huiusmodi orationem coepit T. je pričel takole govoriti. Nav. (in klas. skoraj le) z inf. act.: milites domum obsidere coeperunt Ci., cum ver esse coeperat Ci., ut coepi dicere Ci. ali samo ut coepi Ci. ep. kakor rečeno, tako tudi: ut coeperam dicere ali ut dicere coeperam Petr., Aug., Fulg., toda: dicere coepi Ci. pričel sem govoriti; coepi velle z inf. Ci. ep. in pozni pisci = zaželel sem, zahotelo se mi je, naspr.: coepit nolle, quae pepigerat Ap.; redko z inf. pass.: Corn., Mel., si quae rapinae fieri coeperunt Ci., paupertas probro haberi coepit S. je začela veljati za sramoto, urbanus coepit haberi L., amphora coepit institui H., si coepisset audiri Cu. Sicer stoji pri pasivnem inf. večinoma coeptus sum: lapides iaci coepti sunt C., vasa conici coepta sunt N., desiderari coepta est Epaminondae diligentia N. pričela se je pogrešati, postquam apud Cadmeam cum Lacedaemoniis pugnari coeptum est N. ko se je... začel boj, abici arma ac dedi hostes coepti L. Sicer pa je pass. obl. (brez inf.) redka: coeptum per eos, qui agi volebant, desitum est per hunc, qui decessit Ci., ita cum Syphace Romanis (grški dat.) coepta amicitia est L. — Pt. pf. coeptus 3 kot adj. pričet, začet: Sen. tr., bellum coeptum et patratum S., c. carmen, bellum, c. turres V., opus coeptum perficere O., simulque coeptus dies T., coeptā luce, hieme (absolutni abl.) T., horti a Lucullo coepti T. zasajeni od Lukula, limes a Tiberio coeptus T. Od tod subst. coeptum -ī, n početje, podjetje, pričeto delo: coeptum pertexere Lucr., coepta maturare, impedire L., di, coeptis... adspirate meis O.; kot prvotna glagolska obl. tudi v zvezi z adv.: bene coeptum L., bene coepta Vell., temere coepta L.; potem z adj.: coepto audaci deesse L., audacibus adnue coeptis V., coeptis immanibus effera Dido V.

defective¹ [diféktiv] pridevnik (defectively prislov)
pomanjkljiv, nepopoln, krnjav, okrnjen, popačen, okvarjen, hibav; napačen, pogrešen

to be defective in pogrešati kaj
defective work izvržek, škart

desprovisto brez česa, oropan

desprovisto de medios brez sredstev
estar desprovisto de biti brez česa, pogrešati

dispense [dispéns] prehodni glagol
deliti, razdajati; odpustiti, odvezati česa; pripravljati ali deliti zdravila

to dispense with ne potrebovati česa, prihraniti kaj; odpraviti, pogrešati; shajati, prebijati se brez
dispensing chemist lekarnar

dor -uri n hrepenenje, koprnenje, nostalgija
□ dor de casă domotožje
□ a-i fi dor de pogrešati, hrepeneti, koprneti

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

faire*¹ [fɛr]

1. verbe transitif, verbe intransitif delati, storiti, narediti, napraviti, izdelati, izvršiti, izvesti; ustvariti; povzročiti; pripraviti (jedi); napisati (pesem); komponirati; imeti (govor); zaploditi, povreči (mladiče), leči (jajca), dobiti (zobe), opraviti (potrebo); zbrati, narediti si (zalogo); zaslužiti, donašati (denar); pretrpeti (izgubo), priskrbeti (penzijo, doto); pridobiti si (odjemalcev, privržencev); populaire ukrasti, zmakniti; požeti; dati (znak, miloščino); napraviti, predložiti (ponudbo); rezati, delati (obraze); napraviti (obisk); igrati (tenis); izstaviti (račun); izvrševati (obrt, poklic); študirati (znanost, iezik); pripravljati se (za izpit); odsedeti (kazen), odslužiti (službeno dobo); zagrešiti, zakriviti (zločin, pomoto, neumnost); izpolniti (dolžnost); praznovati (praznik); zbuditi, povzročiti (sočutje, pozornost, strah); preteči, prevoziti (progo, pot, razdaljo); familier trajati, zdržati; imeti (vročino); prodati za; pospraviti (sobo); pomiti (posodo); (o)čistiti (srebrnino, čevlje); skleniti (mir); mešati (karte); čistiti si (nohte) : brusiti si (kremplje); izučiti, izobraziti, vzgojiti; théâtre igrati, predstavljati, utelesiti; posnemati, delati se kot, potvarjati se, delati vtis ali videz

2.

faites-le bien! dobro izpeljite to!
qu'y puis je faire? kaj lahko naredim v tej zadevi?
faire quelque chose de rien iz nič kaj napraviti
il n'y a rien à faire nič se ne da napraviti
il n'y a plus rien à faire nič več se ne da pomagati, prepozno je
si cela ne vous fait rien če vam je vseeno
avoir fort à faire avec quelqu'un imeti mnogo posla s kom
je n'en ferai rien nič takega ne bom naredil
n'avoir que faire de quelque chose ne vedeti, kaj početi s čim; lahko kaj pogrešati; ne potrebovati
je n'ai que faire de vos conseils ne potrebujem vaših nasvetov
se laisser faire trpeti, prenesti
ne pouvoir faire que ... ne moči preprečiti, da ...
savoir y faire (familier) spoznati se na to, biti prebrisan, spreten
que vouliez-vous qu'il y fît? kaj drugega naj bi bil naredil?
n'en rien faire ne napraviti, kar smo nameravali
on fait de lui ce qu'on veut njega lahko okoli prsta oviješ
qu'est-ce que cela peut vous faire? kaj se vas to tiče? kaj vas to briga?
on a tôt fait de se perdre ici kar hitro se izgubiš tu, smo se izgubili tu
on ne me la fait pas! ne dam se preslepiti (prevarati)!
on m'a fait ce tableau 2000 francs za to sliko so zahtevali od mene 2000 frankov
je vous le fais 20 francs dam vam to za 20 frankov
combien me faites-vous cette chaise? koliko hočete imeti za ta stol?
il fait jour, nuit dan je, noč je
il fait clair, chaud, froid, humide svetlo, toplo, hladno, vlažno je
quel temps fait-il? kakšno vreme je?
il fait beau, mauvais, vilain lepo, slabo, grdo vreme je
il fait (du) soleil, du brouillard sonce sije, megla je
il fait de pluie dežuje
il fait 30° degrés à l'ombre 30° je v senci
(familier) il fait soif par un temps pareil človek postane žejen v takem vremenu
il fait bon dormir ici tu se dobro spi
ça fait que (familier) zato, ker
cela fera une bonne boisson iz tega bo dobra pijača
trois et trois font six tri in tri je šest
avec le pourboire, cela fait 10 francs z napitnino to znese 10 frankov
ce n'est ni fait ni à faire to je na pol narejeno
vous feriez bien, mieux de ... dobro, bolje bi napravili, če ...
je ne fais que de commencer šele začenjam
faire il ne fait que de sortir ta trenutek je šel ven
il ne fait que rire on se samo smeje
je n'aime pas ça, fit-il ne maram tega, je dejal
ne crois pas cela comme le font tant de gens ne verjemi tega, kot (to dela) toliko ljudi
puis-je entrer? - faites (donc) smem vstopiti? - (kar) naprej, prosim
elle fait plus vieille que son mari ona je videti starejša kot njen mož
comment faites-vous pour vivre ici? kako morete živeti tu?

3.

faire l'admiration de tous zbujati splošno občudovanje
faire adopter une motion (parlement) doseči sprejetje predloga
faire une affaire napraviti dober posel
ça va faire un an kmalu bo leto tega
ça ne fait rien à l'affaire to na stvari ničesar ne spremeni
faire attention biti pozoren, paziti
faites-lui mes amitiés lepo ga (jo) pozdravite v mojem imenu
faire un brillant avocat biti odličen odvetnik
faire la barbe à quelqu'un obriti koga
cela y fait beaucoup to zadevo (stvar) zelo spremeni
faire des bénéfices doseči dobiček
faire ses besoins opraviti svojo potrebo
faire des bêtises počenjati, narediti neumnost
bien faire et laisser dire napraviti, kar je prav, in pustiti ljudem, da govore, kar hočejo
ça va te faire du bien to ti bo dobro délo
faire boire napojiti (živino)
faire cadeau de quelque chose podariti kaj
faire du cent (à l'heure) (automobilisme, familier) voziti 100 km na uro
faire sa chambre, son lit pospraviti svojo sobo, postlati si posteljo
cela ne me fait ni chaud ni froid to mi ne gre do živega, to me ne razburja
faire ses chaussures očistiti si čevlje
faire son chemin (figuré) iti svojo pot, uspeti v življenju
faire une chute (aéronautique) skočiti (iz letala)
faire la classe, l'école poučevati v šoli
faire commerce de quelque chose trgovati s čim
faire des complexes (familier) imeti komplekse, biti boječ, plašen
faire du coude, du genou, du pied, de l'œil à quelqu'un da(ja)ti komu znake (za sporazumevanje) s komolcem, kolenom, nogo, očesom
faire la cuisine kuhati
faire dans la culotte (familier) podelati se v hlače
faire une demande vložiti prošnjo
faire des démarches auprès de quelqu'un podvzeti korake pri kom
faire le détail, le gros trgovati na drobno, na debelo
faire ses dents dobivati zobe
faire son devoir opravljati, storiti svojo dolžnost
faire un discours imeti govor
faire une dot à quelqu'un dati komu doto
faire droit à quelque chose zadovoljiti kaj
faire son droit, sa médecine študirati pravo, medicino
faire de l'eau puščati vodo, familier scati
faire de l'eau, du charbon oskrbeti, založiti se z vodo, premogom (ladja)
faire l'enfant biti trmast, muhast
faire un enfant (populaire) napraviti, zaploditi otroka
faire son effet učinkovati
faire des études študirati
faire mauvais effet napraviti slab vtis
faire des ennemis à quelqu'un komu sovražnike nakopati
faire des excuses opravičiti se
faire face, faire front à quelqu'un kljubovati, upirati se komu
faire face aux dépenses plačati
faire faire quelque chose dati kaj delati
je me suis fait faire une robe dala sem si delati obleko
faire fête à quelqu'un biti navdušen za koga, navduševati se za koga
faire la fête, (familier) la bombe veseljačiti, krokati
faire de la fièvre imeti vročino
faire fonction rabiti za, služiti kot
faire les fruits trgovati s sadjem
faire gras jesti meso
faire maigre ne jesti mesa, postiti se
faire du français, du latin učiti se francoščine, latinščine
faire honneur à quelqu'un komu čast delati ali prinašati
quel imbécile tu fais! kako si bedast!
je vous fais juge prepuščam vam sodbo
faire loi veljati za zakon
faire les grands magasins obisk(ov)ati, iti (nakupovat) v veleblagovnice
faire mal à quelqu'un žaliti koga
ma tête me fait mal glava me boli
faire du mal à quelqu'un škodovati komu
faire manger dati jesti, (na)krmiti (žival)
faire le méchant biti poreden, zloben
faire le ménage gospodinjiti
faire grise mine (figuré) napraviti (kisel) obraz, šobiti se, kujati se, upirati se
faire de son mieux napraviti po svojih najboljših močeh
faire moderne učinkovati moderno
faire la moisson požeti, pospraviti letino
faire le malade, le sourd delati se bolnega, gluhega
faire le mort delati se mrtvega, ne se premakniti, ne odgovoriti
faire de la musique baviti se z glasbo
faire le grand seigneur igrati velikega gospoda
faire l'idiot, l'imbécile delati se neumnega, bedastega
faire naufrage doživeti brodolom
faire la noce veseljačiti, razkošno živeti
faire opposition à quelque chose ugovarjati čemu, protiviti se čemu
faire la sourde oreille gluhega se delati
faire part à quelqu'un de quelque chose sporočiti komu kaj
faire de la peinture ukvarjati se s slikanjem, slikati
faire pencher la balance odločiti
faire pénitence delati pokoro
faire le père dans une comédie igrati očeta v komediji
faire des pertes imeti izgubo
faire ses petits skotiti mladiče
faire peur à quelqu'un prestrašiti koga; plašiti koga
faire du piano igrati na klavir, biti pianist
faire la planche plavati kot deska na vodi
faire le plein d'essence (automobilisme) napolniti rezervoar (z bencinom)
ne pas faire un pli (figuré) ne biti problem
faire un plongeon potopiti se, skočiti na glavo v vodo
faire la pluie et le beau temps (figuré) oblačiti in vedriti, imeti vso oblast
le voleur lui a fait les poches tat mu je izpraznil žepe
quelle pointure, quelle taille faites-vous? katero številko, velikost (čevljev ipd.) nosite?
faire de la politique baviti se s politiko
faire un prix à quelqu'un komu popust dati
faire un problème rešiti problem
faire un procès à quelqu'un tožiti koga
faire un profit narediti dobiček, imeti korist
faire de la publicité delati reklamo
faire la queue stati v vrsti, v repu
faire rapport à quelqu'un poročati komu
faire rentrer une créance izterjati dolg
faire rire quelqu'un koga v smeh spraviti
faire des reprises perdues fino, nevidno zakrpati
faire un gros rhume imeti hud nahod
faire fausse route biti na nepravi poti (sledi), motiti se, biti v zmoti
faire la salade začiniti solato
faire savoir sporočiti
faire semblant de delati se, da
faire sensation zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
faire son service militaire služiti svoj vojaški rok
faire un sourire nasmehniti se
faire du sport, de la bicyclette, de la boxe, du ski, de la luge, du tennis, de l'auto baviti se s športom, kolesariti, boksati, smučati se, sankati se, igrati tenis, gojiti avtomobilski šport
faire un stage delati pripravniško dobo ali službo
faire suivre naprej odpraviti, poslati (za kom)
faire tapisserie biti malokrat povabljen k plesu (dekle na plesu)
faire tête, (familier) une sale tête upirati se
à quelqu'un koga srečati z neprijaznim obrazom
faire à sa tête napraviti po svoji glavi, po svoje
faire de la température imeti vročino, temperaturo
cette idée a fait son temps ta ideja se je preživela
ces souliers feront encore quelque temps ti čevlji bodo še nekaj časa držali
faire du théâtre nastopati na gledališkem odru, biti gledališki igralec
faire du tort à quelqu'un škodovati komu
il va faire une typhoïde zbolel bo za tifusom
ne faire ni une ni deux brez obotavljanja in odločno postopati, ne si dolgo pomišljati
faire la vaisselle pomiti posodo
faire la valise, la malle napolniti kovček, pripraviti se za potovanje, familier, figuré pobrisati jo, oditi
faire valoir uveljaviti
faire les vendanges opraviti trgatev
faites venir le prisonnier! privedite ujetnika!
faire un bon visage à quelqu'un koga s prijaznim obrazom srečati
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga gledati, spogledovati se s kom, koketirati
faire la France, l'Italie prepotovati (kot turist) Francijo, Italijo
faire du zèle (po)kazati vnemo

4.

se faire delati se, narediti se, posta(ja)ti, razvi(ja)ti se; zgoditi se; navaditi se (à quelque chose na kaj)
se faire des amis dobiti si prijateljev
cela ne peut se faire tega ne morem narediti
cela ne se fait pas to se ne dela
cela se fait tout seul to je v hipu narejeno
comment se fait-il que vous ne l'ayez pas vu? kako je to mogoče, kako to, da ga niste videli?
se faire vieux (po)starati se
se faire la barbe (o)briti se
je vais me faire belle olepšala (lepo oblekla) se bom
se faire connaître postati poznan
il s'est fait prêtre postal je duhovnik
se faire fort obvezati se (de za)
il se fait tard pozno postaja
il se fera peu à peu počasi bo kaj iz njega
ce fromage a besoin de se faire ta sir mora še dozoreti
se faire jour (figuré) uveljaviti se
la mer se fait morje posiaja razburkano
se faire les lèvres našminkati si ustnice
il s'y fera navadil se bo na to
je ne me suis jamais fait à ce milieu nikoli se nisem navadil na ta miljé
je ne peux pas me faire comprendre ne morem se sporazumeti
il s'est fait tuer pendant la guerre padel je (bil je ubit) med vojno
se faire passer pour quelqu'un d'autre izdajati se za nekoga drugega
je me le suis fait payer par mon mari pustila sem, da je to mož plačal zatne
s'en faire jemati si k srcu, skrbeti se (za kaj), ženirati se
ne t'en fais pas! nič ne maraj (za to)!

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

Kontaktmangel, der, unter Kontaktmangel leiden pogrešati stike

mancus 3 (prim. skr. manā́k malo, stvnem. mangōn, mangolōn utrpe(va)ti, pogrešati, nem. mangeln manjkati, nem. Mangel pomanjkanje, napaka, hiba)

1. pokvečen, izmaličen, iznakažen, krn, okrnjen, nerazvit, zakrnel, pohabljen: Icti., senex arthriticus ac podagrosus est, quod mancus miserque, exilis, ramice magno Luc. fr., ad mandata claudus, caecus, mutus, mancus, debilis Pl., irata Pallade mancus erit O., confecit bellum inermis ac mancus et illa manu trunca reges duos vicit Sen. ph., atque ideo nulli comes exeo tamquam mancus et extincta corpus non utile dextra Iuv., mancus et omnibus membris captus ac debilis Ci.; subst. pl.: mancorum ac debilium dux L. pohabljencev in hromcev.

2. metaf.
a) onemogel, nemočen, šibek, slab: in quem manca ruit semper fortuna H., dixi (sc. me) talibus officiis prope mancum H.
b) pomanjkljiv, nepopoln: virtus, cognitio rerum naturae Ci., manca praetura consule Milone Ci. — Acc. n. nam. adv.: error mancum claudicat Prud. nakazno.

menos manj; razen

mucho menos mnogo manj
no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
punto menos que imposible skoraj nemogoče
a menos que (no venga) če (ne pride)
al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
de menos premalo
en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
no menos ravno toliko, ravno tako
todos menos tú vsi razen tebe
apreciar en menos manj ceniti
echar de menos pogrešati
no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
son menos de las diez ura še ni deset
venir a menos rakovo pot iti, propasti
menos mal que še sreča, da ...
es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!

need¹ [ni:d] samostalnik
potreba, sila nuja (of, for po)
pomanjkanje (of, for česa)

to be (ali stand) in need of s.th.; ali to have need of s.th. nujno kaj potrebovati
to be in need biti v stiski
if need be; ali if need arise; ali in case of need če je potrebno, v sili
to do one's needs opraviti potrebo
I had need remember moral bi si zapomniti
to have no need to do s.th. ne čutiti potrebe kaj narediti
there is no need for you to come ni ti treba priti
a friend in need is a friend indeed v sili spoznaš pravega prijatelja
to fail s.o. in his need pustiti koga na cedilu
to feel the need of (ali for) s.th. pogrešati kaj