Franja

podvòriti pòdvorīm
1. postreči: bolesna leži i nema nikoga da je podvori
2. postreči, pogostiti: lijepo su nas dočekali i podvorili kavom
3. pokloniti se komu: podvoriti koga

poslužíti i poslúžiti -im
I.
1. poslužiti, koristiti, dobro doći: ta reč mu bo sedaj dobro poslužila
2. poslužiti, ponuditi, pogostiti: poslužiti gosta z vinom in kavo
II. poslužiti se
1. poslužiti se, upotrijebiti, upotrebiti: poslužiti se svedra
2. pogostiti se: otrok se je kar sam poslužil

regalar podariti, dati; obdariti; pogostiti; negovati; ljubkovati, božati; zabavati, veseliti

regalar los oídos, regalar el oído laskati se, dobrikati se, komu povšeči govoriti
regalarse privoščiti si, uživati
regalarse en dulces recuerdos prepustiti se sladkim spominom

régaler¹ [regale] verbe transitif (slavnostno) pogostiti; gostiti (de z); zabavati, razveseliti (de z); familier plačati za pijačo in jedačo; verbe intransitif, populaire plačati zapitek

se régaler dobro jesti, gostiti se; figuré naslajati se, uživati (de bonne musique dobro glasbo); vabiti se medsebojno na obed
se régaler avec du gigot gostiti se, mastiti se z gnatjo
c'est moi qui régale aujourd'hui jaz gostim danes, danes jaz plačam

table² [téibl] prehodni glagol
položiti na mizo; vnesti v tabelo, v tabelarni pregled, v popis; načrtati, grafično prikazati, napisati, formulirati; sestaviti, izdelati rešitev
tehnično vključiti, vklopiti, včepiti
ameriško, politika odgoditi
mornarica podložiti ali ojačiti jadro; (redko) pogostiti
neprehodni glagol
zastarelo biti na hrani, obedovati (with pri)

to table a motion, a bill parlament predložiti predlog, zakonski osnutek (za razpravo)
to table a motion of confidence staviti predlog zaupnice

ugòstiti ùgostīm pogostiti: sita gosta muka ugostiti; biti dobro ugošćen kod prijatelja

попотчевать pogostiti

пригости́ти -гощу́ док., pogostíti -ím dov.

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

lunch [lənč]

1. samostalnik
obed, kosilo, drugi zajtrk, malica

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
obedovati, kositi, malicati; pogostiti s kosilom

lunch break odmor za kosilo

matear ameriška španščina piti ali pripraviti paragvajski čaj mate; pogostiti s tem čajem

nàpiti nȁpijēm
I.
1. napiti, nazdraviti: napiti gostu, u njegovo zdravlje
2. napojiti, pogostiti s pijačo: napiti koga najboljim vinom
3. opiti: naš gazda voli da napije gosta
II. napiti se napiti se: napiti se vina, krvi, vode; napiti se kao zemlja, kao ćuskija napiti se kot krava

obrédati òbrēdām, obréditi òbrēdīm
I.
1. po vrsti pogostiti: obredati goste vinom; boca je nekoliko puta obredala naokolo steklenica je nekajkrat šla naokrog
2. zvrstiti, po vrsti storiti, po vrsti odigrati: obredismo sve igre koje znadijasmo
3. ekspr. obresti, obhoditi: on prosi od vrata do vrata, svu je varoš obredio
II. obredati se
1. po vrsti se pogostiti: svi se obrediše rakijom
2. zvrstiti se: junaci se redom obrediše, gl. tudi obrijediti

sup¹ [sʌp] neprehodni glagol & prehodni glagol
večerjati; pogostiti (koga) z večerjo, dati (komu) večerjo

to sup with Pluto figurativno umreti
to sup cold meat imeti hladno meso za večerjo

supper [sʌ́pə]

1. samostalnik
večerja

the Last Supper religija zadnja večerja
the Lord's Supper religija obhajilo
to have (to take) supper večerjati

2. prehodni glagol
pogostiti (koga) z večerjo; nakrmiti (konje itd.) zvečer
neprehodni glagol
večerjati

tea [ti:]

1. samostalnik
čaj
botanika čajevec, (kitajski) čajev grm

afternoon tea, five-o'clock tea malica s čajem ob petih popoldne
tea biscuit čajno pecivo
tea board servirni pladenj za čaj
tea bread, tea cake čajni kolač, sladko pecivo
tea caddy škatlica za čaj
tea cosy, tea cozy grelec čajnika
tea chest zaboj za čaj (za transport)
beef-tea močna goveja juha, bujon
black tea fermentiran čaj
camomile tea kamilični čaj
green tea samo na soncu posušen čaj
high tea, meat tea lahka večerja s čajem okoli šestih; obilen obrok s čajem namesto večerje
to take tea with piti čaj z

2. prehodni glagol
pogostiti s čajem, z malico
neprehodni glagol
piti čaj; malicati

we tea at 5 o'clock popoldne ob petih imamo čaj

wine [wáin]

1. samostalnik
vino; vinu podobna pijača (iz raznega sadja in alkohola)
medicina raztopina kakega zdravila v vinu; vinsko rdeča barva
figurativno študentovski sestanek pri vinu po večerji
figurativno pijanost

Adam's wine šaljivo voda
new wine in old bottles figurativno mlado vino rado prekipi
spirit of wine špirit, alkohol
tears of strong wine kapljice, ki se naredijo na notranji strani kozarca, napolnjenega do polovice s kakim težkim vinom (npr. porto ipd.)
sweet (dry) wine sladko (trpko) vino
sparkling (ali gassy) wine peneče se vino
current wine ribezljevo vino
over the walnuts and the wine pri poobedku, po kosilu
good wine needs no bush figurativno dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame
to be in wine biti vinjen, pijan

2. prehodni glagol
oskrbeti, pogostiti z vinom
neprehodni glagol
piti vino

blow^*5 [blou]

1. prehodni glagol
pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
sleng oslepariti
ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
sleng izdati
pogovorno poveličevati

2. neprehodni glagol
pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
to blow great guns močno pihati
to blow air into z zrakom napihniti
to blow a cloud kaditi pipo
to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
it is blowing veter piha
blow it! presneto, vraga
to blow a kiss poslati poljubček
to blow one's nose usekniti se
to blow the bellows gnati mehove
it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
to blow a whistle zapiskati na piščalko

cuerpo moški spol telo, trup; (sestavni) del, glavni del, glavna stvar; truplo, mrlič; del, zvezek (kakega dela); korporacija, ceh; zadruga; jedro; tež(in)a, važnost; velikost, masa, obseg, format; gostota (tkanine); vojska korpus, zbor

cuerpo de bomberos požarna bramba
cuerpo de caballo konjska dolžina (mera)
cuerpo consular konzularni zbor
cuerpo docente učni zbor (zavoda)
cuerpo de ejército armadni zbor
cuerpo extraño (med) tujek
cuerpo de iglesia glavna cerkvena ladja
cuerpo municipal mestne oblasti
cuerpo de vigilancia, cuerpo de policía policija
cuerpo volante leteči oddelek vojske
retrato de cuerpo entero (fot) slika v celi postavi
retrato de medio cuerpo (fot) doprsna slika
paño de mucho cuerpo težko sukno
vino de cuerpo močno vino
a cuerpo, en cuerpo lahko oblečen
a cuerpo descubierto odprto, prosto, javno
a cuerpo gentil prelahko oblečen
a cuerpo patente v lastni osebi
cuerpo a cuerpo mož proti možu
de cuerpo entero v celi figuri; kot se spodobi
de cuerpo presente osebno navzoč; javno izpostavljen
en cuerpo korporativno
en cuerpo de camisa brez suknjiča, v srajci
en cuerpo y en alma z dušo in telesom, skoz in skoz
dar cuerpo (a) uresničiti; povečati, pretiravati, dati duška
echar el cuerpo fuera počepniti, potuhniti se
falsear (esquivar, huir, hurtar) el cuerpo izogniti se, izmuzniti se
ganar con su cuerpo predati se prostituciji
hacer del cuerpo opraviti svojo potrebo
llegar al cuerpo a cuerpo spopasti se
no quedarse con nada en el cuerpo vse povedati, ničesar ne zamolčati
tomar cuerpo povečati se; dobiti konkretno obliko
traer bien gobernado el cuerpo (med) imeti redno stolico
tratar a uno a cuerpo de rey s kom kot s kraljem ravnati, kraljevsko pogostiti
volverla al cuerpo na žalitev odgovoriti z žalitvijo
¡cuerpo de Cristo! ¡cuerpo de Dios!; ¡cuerpo de mí!; ¡cuerpo de tal! gromska strela!

gostíti² (-ím)

A) imperf. ➞ pogostiti

1. ospitare

2. dar da mangiare e bere:
danes gostim jaz oggi offro io (da bere)

B) gostíti se (-ím se) imperf. refl. ➞ pogostiti se mangiare; banchettare