Franja

fūnctiō -ōnis, f. (fungī)

1. opravek, opravilo, opravljanje, posel; s subjektnim in objektnim gen.: Dig., Cod. I., muneris illius f. Ci., labor est functio quaedam vel animi vel corporis gravioris operis et muneris Ci., ferocium generum functiones Arn.; occ. plačevanje (davščin): f. vectigalium, f. tributaria, functiones publicae Cod. I., functiones tributariae Sid., annuas functiones persolvere Symm.

2. zaključek življenja = pogin, smrt: inevitabilis f. Arn.

3. veljava, vrednost: Paul. (Dig.).

inter-neciō in inter-niciō -ōnis, f (internecāre pomoriti)

1. pobijanje, pobitje, poboj, pokol, klanje, uničenje, seča: iter per Galliam legionibus nostris Gallorum internicione patefactum est Ci., vicissem cum magnā internicione improborum Ci., i. civium Ci., gentis T., sine internecione resistere Ci., facere interneciones hostium Col., internecionem hominum fore Plin., internecione occidere Aur.

2. metaf. popolno uničenje, popolna ugonobitev, popolno pokončanje, zatrtje, popoln pogin, zator: ad internecionem gentem adducere L., redigere C., popolnoma uničiti, ad internecionem deleri L., ad internecionem caedi L., ad internecionem gesta sunt bella N., internecio gentis finis belli erit T., aliquem ad internecionem vincere Eutr. popolnoma premagati, inter se ad internecionem concurrunt Suet. borijo se na življenje in smrt, do zadnje kaplje krvi, ad internecionem vastare Amm., Hispaniam citeriorem ad internecionem vastare S., persequi aliquem ad internecionem Cu., ad internecionem trucidare Vell., vineta ad internecionem perducere Col., internecio memoriae Plin. popoln izgin iz spomina.

moria f množičen pogin (živali)

mors, mortis, f (gl. morior)

1. smrt (poseb. samoobsebna, naravna; prim. nex): Pl., Ter., L., S. idr., honesta N., necessaria Ci. naravna, voluntaria Ci., in morte V. v (ob) smrti ali po njej, mediā in morte V. med smrtjo, umirajoč, extremā in morte V., Cat. blizu smrti, v zadnjem pojemanju, suprema mors H. smrt, ki naredi (vsemu) konec, ad mortem damnari T. na smrt, morti (ad mortem Pl.) dare aliquem H. smrt zadati komu, alicui morti esse Ci. ali mortem facere O. smrtonosen biti za koga, biti smrt nekoga, suā morte defungi Suet. svoje (= naravne) smrti umreti, mortem deprecari C. prositi, da se pusti komu življenje; pl. mortēs (= gr. ϑάνατοι)
a) smrt, umrtje več oseb: praeclarae mortes imperatoriae (= imperatorum) Ci., meorum Plin. iun., clarae mortes pro patriā oppetitae Ci. slavno žrtvovanje življenja za domovino, perdere mortes Stat. smrt zapravljati = nekoristno širiti smrt (med sovražniki).
b) načini smrti, smrtne nevarnosti: Sen. ph., omnes per mortes animam dedissem V., omni imagine mortium T.

2. metaf. (o neosebnih subj.) smrt = pogin, uničenje, poguba, ginevanje: hoc mors est illius, quod ante fuit Lucr., memoriae Plin.

3. meton.
a) mrtvo telo, truplo, mrlič, mrtvec, mrtvak: morte campos contegi Acc. ap. Non., Clodii mortem lacerare Ci., hominis Plin., nec sit in Attalico mors mea toro Pr., odiosum est mortem amplexari Pl. mrliča, ogrodje, skelet (o starcu).
b) (= gr. φόνος) kri, prelita z umorom: ensem multā morte recepit V.
c) smrt = kar zadaja smrt, smrtonosno sredstvo: mors terrorque sociorum lictor Sextius Ci., fratri suo paratam mortem ebibit Ap. smrtonosni strup, aër fertilis in mortes Lucan. ki ima (= v katerem je) obilo smrtonosnih nadlog; pl. mortes smrtonosni izstrelki: Lucan., Sil., Stat.

4. pooseb. Mors, Mortis f Smrt kot boginja, hči Ereba in Noči: Ci., V., Hyg.

Opomba: Star. abl. sg. mortī: Lucr.

čebela samostalnik
(žuželka) ▸ méhPovezane iztočnice: afrikanizirana čebela, divja čebela, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, čebela delavka, čebela matica, čebela ubijalka

rib|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
leteča riba fliegender Fisch
der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
podoben ribi fischähnlich
kot riba fischartig, fischhaft

2. kot jed:
riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
(bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

3.
rib Fisch-
(gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
rejec rib v ribniku: der Teichwirt
ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
prenehati loviti ribe ausfischen
potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
smrdeč po ribah fischig
smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
za ribe Fisch-
(pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

4.
figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
figurativno mala riba ein kleiner Fisch
velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
gladek kot riba glatt wie ein Aal

ἀπώλεια, ἡ (ἀπ-όλλυμι) uničenje, potrata, pogin, poguba NT.

βάραθρον, τό, ion. βέρεθρον [Et. kor. g^wer, gl. βορά] prepad, brezdno, morilna jama, razbojniška jama (v Atenah, kamor so metali na smrt obsojene zločince), zato tudi pogin.

διαφθορά, ἡ 1. pokončanje, uničenje, umor, poguba, pogin; ὀμμάτων oslepljenje; ἰχθύσιν žrtje za ribe. 2. pokvara, zapeljevanje, izprijenost, pokvarjenost; trohnenje NT.

ἔκλειψις, εως, ἡ (ἐκ-λείπω) zapuščanje νεῶν, odstop, izostajanje, minevanje, izguba, razpad, pogin (mesta), mrk (solnca).

Ἐρῑνῡ́ς, ύος, ἡ [acc. pl. Ἐρινῦς, ep. -νύας] 1. Erinija, boginja, ki maščuje krivice. 2. kot appellat: a) prokletstvo, kletev, maščevanje, kazen, Λαίου prokletstvo, ki je na Laiju; b) zlo, propast, pogin, φρενῶν zaslepljenost; c) proklet, poguben človek, διδύμαν ἑλοῦσ' Ἐρινύν dvojno prokletstvo, (Klitajmnestro in Ajgista).

λοιγός, ὁ ep. poguba, pogin, nesreča, smrt.

ὄλε-θρος, ὁ (ὄλλυμι) 1. poguba, pogin, nesreča, izguba χρημάτων, poraz, smrt; οὐκ εἰς ὄλεθρον; poberi se, bes te plentaj! 2. o osebah: zločinec, hudobnež, lopov.

πανωλεθρία, ἡ popolni propad, pogin, πανωλεθρίᾳ do tal, popolnoma.

σύντριμμα, ατος, τό (συν-τρίβω) podiranje; nezgoda, pogin NT.

φθορά, ion. φθορή, ἡ φθόρος, ὁ (φθείρω) 1. uničenje, razrušitev, porušenje, opustošenje; popačenost, pokvarjenost. 2. poguba, pogin, poraz, propast, smrt; izguba; minljivost, trohljivost NT. 3. kuga, bolezen.