damaging [dǽmidžiŋ] pridevnik (damagingly prislov)
škodljiv, kvarljiv, kvaren, nezgoden; poguben
a damaging admission porazno priznanje
Zadetki iskanja
- damnific [dæmnífik] pridevnik (damnifically prislov)
škodljiv, poguben - damnōsus 3, adv. -e (damnum)
1. act. škodljiv, kvaren, poguben: libido, Venus H., canis O. (izgubonosni) pasji met (pri igrah s kockami), damnose bibere H. gospodarja opiti = piti gospodarju na škodo; z dat.: aedificare, res damnosissima etiam divitibus L., amnis, damnosus pecori, damnosior agris O.
2. pass. škoden = ki ima veliko škodo (izgubo), nesrečen: Pl.
3. med. samemu sebi škodujoč, potraten, razsipen: Kom., Suet., Aug. - dannoso agg. škodljiv, kvaren; poguben:
dannoso alla salute zdravju škodljiv - dăunătór -oáre (-óri, -oáre) adj. škodljiv, kvaren, poguben
- deadly1 [dédli] pridevnik
smrten, smrtonosen; mrtvaški; umrljiv; nespravljiv
pogovorno strašen, grozen, izreden, nenavaden; usoden, poguben
perfectly deadly neznosen
deadly sin smrtni greh
deadly enemy smrtni sovražnik
in deadly haste v veliki naglici
deadly nightshade botanika volčja češnja - délétère [deletɛr] adjectif škodljiv, nevaren zdravju, življenju; kvaren, poguben
gaz masculin délétère strupen plin - deletērio agg. (m pl. -ri) poguben, škodljiv:
il fumo è deleterio per la salute kajenje škodi zdravju - désastreux, suse [dezaströ, z] adjectif nesrečen, katastrofalen, porazen, uničujoč; poguben
film masculin désastreux zelo slab film
récolte féminin désastreuse porazna, zelo slaba letina
bilan masculin désastreux katastrofalna bilanca
temps masculin désastreux strašno, neprijetno vreme - destructive1 [distrʌ́ktiv] pridevnik (destructively prislov) (of, to)
uničevalen, razdiralen, poguben, škodljiv
to be destructive of s.th. uničiti, opustošiti kaj
kemija destructive distillation suha destilacija - detrimental1 [detriméntəl] pridevnik (detrimentally prislov)
škodljiv, poguben
to be detrimental to s.th., s.o. biti škodljiv čemu, komu - dezastruós -oásă (-óşi, -oáse) adj.
1. katastrofalen, uničujoč, poguben, usoden
2. porazen - dīrus 3 (po Serv. tudi sab. in umbr.: Sabini et Umbri quae nos mala dira appellant; prim. gr. δείδω bojim se, δεινός strašen,δειλός boječ)
1. nesrečo prinašajoč, nesrečen, pogubonosen, poguben: quaeque augur … dira defixerit, inrita infectaque sunto Ci., bucina, cometae V., grando H., carmina O., bubo, dirum mortalibus omen O., omen T., Suet., alites Plin., volucris Val. Fl., avis Suet., aves T., tempus Poeta ap. Ci., tempora Iuv.; subst. dīrae -ārum, f nesrečna znamenja: obnuntiatio dirarum Ci., inter diras haberi Plin.
2. pren.
a) (o stvareh) grozen, grozljiv, strašen: lubido Lucr., cupido, exitium, bellum, pugna, fames, funus, contagia, nefas, illuvies, supplicium, exsecratio V., dira religio loci V. spoštljivo grozo vzbujajoča svetost, detestatio, necessitas, venena H., facies O., odor Plin., preces (zakletve) T.; pesn. z inf.: dira portas conquassare trabs Sil.; subst. neutr. pl.: dīra canere V. grozne sramotitve bruhati, dira alicui precari Tib. grozno zaklinjati koga; adv.: dira fremens V. grozno škripajoč.
b) (o bitjih) grozen, grozljiv, zloben, zlonosen: dea (= Circe) O., deae ali sorores (= Furiae) V., Celaeno, Ulixes V., Hannibal H., Iuv., hydra H., Val. Fl., Amulius, noverca, serpens O., senem dirissimum Varr. ap. Non. Pogosto subst. dīrae -ārum, f
1. zakletve, prekletve, kletve, preklinjanje: diris agam vos H., contingere funebribus diris signa, tela, arma hostium L. dotakniti se … z nevarnimi kletvami = s preklinjajočim besedilom … pogubi izročiti, compositas meditatasque diras imprecari T.
2. pooseb. Dīrae Dire = Furije: Sen. tr., Lucan., Aur., dicuntur … cognomine Dirae V., ultrices Dirae V., Val. Fl., tristes ex aethere Dirae V.; redko v sg.: procul ut Dirae stridorem adgnovit et alas V. - disastroso agg.
1. katastrofalen, uničujoč; poguben; usoden:
incendio disastroso katastrofalen požar
2. slab, hud, neugoden; neuspel, neuspešen:
stagione disastrosa slaba, neuspešna sezona - disastrous [dizá:strəs] pridevnik (disastrously prislov)
nesrečen; razdejalen, katastrofalen, poguben - dissolūtīvus 3, adv. -ē (dissolvere) poguben, pogubonosen: Boet.
- esiziale agg. poguben:
una politica esiziale pogubna politika
malattia esiziale smrtonosna bolezen - exitiābilis -e (exitium) zlonosen, pogubonosen, poguben, kvaren: telum O., tyrannus, prodigiorum eventus L., fames, homines Vell., morbus T., clades, discordiae Suet.; z dat.: bellum … suis … civibus exitiabile Ci. ep., societas, quae urbi exitiabilis fuit Vell., proelium illis exitiabile T.; z in z acc.: animus in suos exitiabilis T. Adv. exitiābiliter: Aug.
- exitiālis -e (exitium) zlonosen, poguben, pogubljiv: Vell., Plin., Suet., donum Minervae, scelus V., litterae L.; v besedni igri: perditae civitates … hos solent exitus exitialīs habere, ut … Ci. Adv. exitiāliter: Aug.
- exitiōsus 3 (exitium) „pogube poln“, poguben, pogubonosen: coniuratio, prodigia Ci., et fieri posse et exitiosum fore videbam Ci. ep.; z dat.: caedem fieri senatūs et bonorum rei publicae exitiosum fuisset Ci. velika nesreča za državo, Otho luxu, saevitia, audacia rei publicae exitiosior dicebatur T., Helena Priamo exitiosissima Tert. Adv. exitiōse: Aug.