Franja

jèzičnīk m
1. jezičnež
2. (csl.) pogan, mnogobožec

mùšrik m (t. müšrik, ar.) dial. pogan, mnogobožec

nesnága ž
1. nečistoća, prljavština: svet je poln -e
2. pogan, gad, đubre, nevaljalac: zapodi to -o iz hiše

neznàbožnīk m pogan

pagan [péigən]

1. pridevnik
poganski, brezbožen

2. samostalnik
pogan(ka), brezbožnik, -nica (tudi figurativno)
arhaično, sleng vlačuga

păgân -ă (-i, -e)

I. adj. poganski

II. -i m pogan

pagano

A) agg.

1. poganski

2. ekst. nekrščanski; brezverski

B) m (f -na)

1. pogan, poganka

2. ekst. nekristjan, nekristjanka

pāgānus 3 (pāgus)

1. vaški, podeželski, kmečki, kmetski: focus O., lex Plin.; subst. pāgāni -ōrum, m vaščani, podeželani, kmetje: nulli pagani aut montani Ci., pagani et oppidani Auct. b. Alx.

2. occ. nevojaški, civilen: peculium Cod. I.; subst. pāgānus -ī, m nevojak, civilna oseba, civilist, zapečkar, filíster: milites et pagani Plin. iun., vos (sc. praetoriani), nisi vincitis, pagani T.

3. metaf.
a) kmečki, neolikan, neotesan, robat, neuk: cultus Plin. iun.
b) malikovalski, neverski, poganski; kot subst. malikovalec, brezverec, pogan: Eccl. in pozni Icti.

païen, ne [pajɛ̃, ɛn] adjectif poganski, brezbožen; masculin, féminin pogan, -nka

jurer comme un païen preklinjati ko Turek

paynim [péinim] samostalnik
arhaično pogan, saracen

peksìjān -ána m (t. peksi) nečist, hudoben človek, umazanec, pogan, nevernik

pòganin m, mn. pògani pogan, gl. tudi neznabožac, mnogobožac

неверный netočen, napačen; nepravilen; nezvest, nezanesljiv; (zast.) netrden, spremenljiv; slab; moten (luč); m nevernik, pogan

нехристь m (zast.) (lj.) nevernik; pogan; (pren.) okrutnež

язи́чник -а ч., pogàn -ána m.

язычник m pogan; (lj.) jezikavec

heathenize [hí:ðənaiz]

1. prehodni glagol
popoganiti

2. neprehodni glagol
postati pogan

kúrjak m kokošinjak, kokošinja pogan, kokošinje đubre, kokošinji izmet

máčjak m mačjak, mačji izmet, mačja pogan

paganize [péigənaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
napraviti za pogana, postati pogan