Franja

particular¹ [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen

for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora

pòdroban -bna -o podroben: podroban plan; šaljite nam -e izvještaje o demonstracijama

pȍtanak -nka -o
1. precej tanek: potanak glas
2. podroben: potanak prikaz dogadaja

детальный podroben

доскональный podroben, temeljit, natančen.

обстоятельный natančen, podroben, izčrpen, vsestranski, temeljit, obširen;
о. отчёт podrobno poročilo

подробный podroben

пространный obširen, prostran; podroben, mnogobeseden

recension [rəsɑ̃sjɔ̃] féminin ocena, presoja, recenzija (literarnega dela); figuré podroben in kritičen pregled; kolacioniranje

specification [spesifikéišən] samostalnik
specifikacija, podrobnejše označevanje, podroben opis
pravno opis patenta
tehnično natančen (gradbeni) načrt (predlog)

ekspliciten pridevnik
1. (jasno izražen) ▸ explicit, egyértelmű, kifejezettPonujeni odgovori so zelo eksplicitni, v njih ni sprenevedanja, ni olepševanja. ▸ A felajánlott válaszok nagyon egyértelműek, nincs bennük színlelés, sem szépítés.Razpisni pogoji so bili zelo eksplicitni. ▸ A pályázati feltételek nagyon egyértelműek voltak.
Tokrat so prejeli eksplicitne grožnje s smrtjo na družbenih omrežjih. ▸ Ezúttal explicit halálos fenyegetéseket kaptak a közösségi médiában.

2. (preveč podroben) ▸ explicitVideo vsebuje eksplicitne prizore nasilja in nekaj golote. ▸ A videó explicit erőszakos jeleneteket és némi meztelenséget tartalmaz.Oglas naj ne vsebuje eksplicitnih erotičnih vsebin. ▸ A reklám ne tartalmazzon explicit szexuális tartalmat!Opozarjamo, da je vsebina posnetka zelo eksplicitna. ▸ Felhívjuk a figyelmét, hogy a videó tartalma nagyon explicit.

état [eta] masculin stanje, položaj; status; stan, poklic; razmere; seznam, register

dans cet état de choses pri tem stanju stvari, tako kot so stvari
en tout état de cause v vsakem primeru
les états državni stanovi
les états généraux (histoire) skupščina treh stanov (plemstva, duhovščine, meščanstva)
le tiers état tretji stan (meščanstvo)
état d'âme razpoloženje
état atmosphérique vremensko stanje
état de cause, de fait dejanski položaj, stvarno stanje
état d'exception izjemno stanje
état civil stan, osebni podatki; matični urad
officier masculin de l'état civil matičar
état détaillé podroben pregled
état d'esprit duhovno stanje, razpoloženje, mentaliteta
état des finances finančno stanje
état de fortune premoženjske razmere
état des frais seznam stroškov
état de guerre, de paix vojno stanje, mir
état hygrométrique relativna vlažnost
état de l'inventaire inventurni seznam
état militaire vojaški stan
état naissant nastajanje, porajanje
état nominatif imenski seznam
état originel, primitif prvotno stanje
état des pertes seznam izgub
état des récoltes stanje posevkov
état des salaires plačilni seznam
état sanitaire, de santé zdravstveno stanje
état de service službeno razmerje; stanje obrata; službena leta (starost)
état de siège obsedno stanje
état du terrain kakovost tal
état de transition prehodno stanje
état de travail delovno razmerje
dresser, établir un état napraviti seznam
elle est dans un état intéressant noseča je
être dans tous ses états biti zelo razburjen, zelo se razburiti
être en état de marche delovati, funkcionirati
être en état (juridique) biti zrel za razsojo
être en état moči (morem), biti zmožen
être en bon état biti v dobrem stanju, razpoloženju
être hors d'état de faire quelque chose ne biti zmožen, ne moči česa napraviti
être sur l'état biti na seznamu
il est médecin de son état on je po poklicu zdravnik
faire état de quelque chose ozirati se, sklicevati se na, upoštevati kaj; ceniti
je fais peu d'état de vos menaces vaše grožnje so mi malo mar
mettre en état omogočiti
mettre en état d'arrestation aretirati
mettre quelqu'un dans un mauvais état grdó koga zdelati
mettre quelqu'un hors d'état (de nuire) komu onemogočiti (da škoduje)
mettre hors d'état de servir napraviti neuporabno
rayer des états zbrisati s seznama
remettre en état obnoviti
tenir quelque chose en état držati kaj v redu, v dobrem stanju
vivre selon son état živeti primerno svojemu stanu

ledvica samostalnik
ponavadi v množini (del telesa) ▸ veseVsako vnetje ledvic in mehurja zahteva podroben pregled pri zdravniku. ▸ Minden vese- és hólyaggyulladás alapos orvosi kivizsgálást igényel.

mikroskopski pridevnik
1. (o mikroskopu) ▸ mikroszkópos, mikroszkopikusMed najpogostejše medicinske preiskave spadata prav kemijska in mikroskopska analiza urina. ▸ A vegyi és mikroszkópos vizeletvizsgálat a leggyakoribb orvosi vizsgálatok közé tartozik.
Če bo mikroskopski pregled potrdil, da je ta bezgavka zajeta s tumorjem, bo sledila odstranitev vseh ostalih bezgavk. ▸ Ha a mikroszkópos vizsgálat megerősíti, hogy a nyirokcsomó daganatos, az összes többi nyirokcsomó eltávolítása következik.

2. (ki se ga vidi le z mikroskopom) ▸ mikroszkopikusPrisotnost mikroskopskih celic umazanije v zraku lahko spodbudi nastanek krvnih strdkov. ▸ A levegőben lévő mikroszkopikus szennyeződések jelenléte serkentheti a vérrögök kialakulását.
Živalstvo pa je neizmerno pestro, od mikroskopskih bakterij do največjih in najbolj razvitih sesalcev. ▸ Az állatvilág azonban rendkívül változatos a mikroszkopikus baktériumoktól a legnagyobb és legfejlettebb emlősökig.

3. (zelo majhen) ▸ mikroszkopikus
Poleg sodelovanja v znanstvenem svetu pa me zanima tudi sodelovanje na bolj mikroskopski ravni. ▸ A tudományos világ szintjén való együttműködés mellett a mikroszkopikusabb szintű együttműködés is érdekel.
Ali tak, pravzaprav mikroskopski učinek upravičuje precej visoko ceno tovrstnih izdelkov? ▸ Vajon egy ilyen mikroszkopikus hatás indokolja az ilyen termékek meglehetősen magas árát?
Če bi se največji slovenski banki res združili, bi obvladovali pol slovenskega trga, v evropskem merilu pa bi še vedno ostali precej mikroskopski. ▸ Ha a két legnagyobb szlovén bank egyesülne, akkor a szlovén piac felét uralnák, de európai viszonylatban még mindig mikroszkopikus méretűek maradnának.

4. izraža poudarek (zelo podroben) ▸ mikroszkopikusRazgrnejo in z mikroskopsko natančnostjo secirajo vsako napako, neumnost in nerodnost, ki se zgodi poslancem. ▸ Feltárnak és mikroszkopikus pontossággal boncolgatnak a parlamenti képviselőkkel kapcsolatos minden hibát, butaságot és ügyetlenséget.

opís description; (poročilo) account, report

podroben opís specification
opís z drugimi besedami paraphrase, circumlocution; (prikaz) representation
tehnični opís engineering detail
opís se ujema z... the description tallies with...

podátek datum, pl data; (a piece of) information

podátki pl data, returns pl
podroben podátek specification
statistični podátki statistical data
dati dragocene podátke to supply valuable information

pregléd vue ženski spol générale (ali d'ensemble) , aspect moški spol général, revue ženski spol ; figurativno coup moški spol d'œil ; (tabelarni) tableau moški spol ; (seznam) spécification ženski spol ; (opreme) révision ženski spol ; (inventarja) récolement moški spol ; (besedila) aperçu moški spol , résumé moški spol , sommaire moški spol , synopsis moški spol , exposé moški spol , précis moški spol ; (ordinacijski) consultation ženski spol ; (vojaško) inspection ženski spol

pregled blagajne, knjig, računov vérification ženski spol de la caisse, de livres, de comptes
carinski pregled contrôle moški spol douanier (ali de douane), visite ženski spol de la douane (ali douanière)
pregled dnevnega tiska revue de (la) presse
pregled dogodkov chronique ženski spol
pregled ladje arraisonnement moški spol
pregled domačih nalog correction ženski spol des devoirs
pregled prtljage visite des bagages
pregled vozovnic contrôle des billets
dnevni pregled vesti courrier moški spol
filmski tedenski pregled journal moški spol vivant, presse ženski spol filmée, chronique ženski spol cinématographique
hiter, površen pregled examen sommaire
kontrolni pregled vérification ženski spol
podroben pregled état moški spol détaillé
rentgenski pregled examen radioscopique (ali aux rayons X), radioscopie ženski spol
splošen pregled exposé général
tedenski pregled chronique ženski spol de la semaine
zdravniški pregled visite médicale, examen médical
pri pregledu naših knjig (knjigovodstvo) à l'examen de nos livres, en vérifiant nos livres
dati pregled o položaju donner un aperçu de la situation

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.