Franja

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

pòtplat m podplat: metnuti -e na cipele

Schuhsohle, die, podplat; sich die Schuhsohlen ablaufen nach etwas obrusiti si pete (pri iskanju česa)

semelle [səmɛl] féminin podplat (pri čevlju, nogavici); dolžina noge; vložek (podplat); podloga; prečen tram

semelle de bois, en caoutchouc, de cuir lesen, iz kavčuka, usnjen podplat
semelle de redressement, orthopédique ortopedski vložek
ne pas avancer d'une semelle (figuré) niti koraka ne napredovati
battre la semelle tolči z nogami ob tla (da bi se ogreli)
ne pas reculer d'une semelle niti za ped se ne umakniti
c'est de la semelle to je podplat (o žilavem mesu)
ne pas quitter quelqu'un d'une semelle biti komu vedno za petami
remettre des semelles à des chaussures dati nove podplate na čevlje
souliers masculin pluriel à semelle double čevlji z dvojnim podplatom

Sohle, die, (-, -n) bei Füßen, Schuhen: podplat; in Tälern: dno; Bergbau obzorje, horizont, etaža; Technik beim Pflug: peta; auf leisen Sohlen po prstih, potihem

solatura, suolatura f podplatenje; podplat

sole¹ [sóul]

1. samostalnik
podplat (noge, čevlja)
tehnično podnožje, spodnji del; temeljna plošča

sole leather usnje za podplate

2. prehodni glagol
podplatiti (čevelj)

solea -ae, f (solum)

1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.

2. metaf. zaradi podobnosti
a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
f) živalski podplat: P. Veg.

soleta ženski spol podplat (pri nogavici)

apretar (ali picar) de soleta, tomar soleta uiti, popihati jo, zbežati

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

suela ženski spol podplat (čevlja), usnje za podplate

poner media suela podplatiti
no llegarle a uno a la suela del zapato ne se moči meriti s kom
suelas de goma gumasti podplati
de tres (ali cuatro, siete) suelas močan, trpežen
un pícaro de siete suelas velik lopov

suōla f

1. podplat (čevlja):
suola di cuoio, gomma usnjen, gumijast podplat

2. zool. podplat

3. drsna površina (pri smučeh)

4. tehn. lice; spodnji del, dno:
suola dell'aratro plužna peta
suola del forno (ognjevzdržno) dno peči

5. navt. drča, sanišče

tàban m (t. taban)
1. podplat: donja strana stopala zove se potplat ili taban; gori mu pod -ima; dati vatru -ima podkuriti komu pod podplati; zapeti, odapeti -ima o ladinu naglo jo pobrisati; potprašiti nekome -e pognati koga v beg; lizati nekome -e
2. star. čevelj: graditi kulu u širinu od trideset tabana
3. dial. spodnja stran česa: u tom kotlu ili oknu zbira se podzemna voda na dnu, na tabanu

tálpă tălpi f podplat

thenar [ɵí:na:] samostalnik
anatomija dlan; peščaj; (redko) podplat (noge)

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

підбо́р -а ч., podplàt -áta m., pêta -e ž.

підме́тка -и ж., podplàt -áta m.

підо́шва -и ж., podplàt -áta m.

подмётка f podplat (templjanec);
класть подмётки podplatiti;
подбить подмётки opodplatiti;
ты ему в подмётки не годишься nisi vreden, da mu čevlje sezuješ