Franja

celinsk|i (-a, -o) (kopenski) binnenländisch; (kontinentalen) kontinental; Binnen-, Inland-, Kontinental- (led das Binneneis/Inlandeis, most die Landbrücke, ribolov die Binnenfischerei, plošča geografija die Kontinentaltafel, zgodovina zapora die Kontinentalsperre, vode Binnengewässer množina, kolo das Landrad, geografija pobočje der Kontinentalabhang, podnebje das Kontinentalklima/Binnenklima)
geografija celinska polica der Schelf, der Kontinentalsockel

celínski continental

celínsko podnebje continental cli mate
celínska zapora continental blockade

celínski (-a -o) adj. geogr. del continente, continentale:
celinsko podnebje clima continentale
hist. celinska zapora blocco continentale

celínski continental

celinsko podnebje clima m continental

dobrodéjen salutary; wholesome

dobrodéjno podnebje wholesome climate

dražiln|i (-a, -o) Reiz- (plin das Reizgas, podnebje das Reizklima)

ekvatoriálen (-lna -o) adj. geogr. equatoriale, dell'equatore:
ekvatorialno podnebje clima equatoriale

etezijsk|i [é] (-a, -o) Etesien- (podnebje das Etesienklima)
etezijski vetrovi Etesien množina

etézijski (-a -o) adj. geogr.
etezijsko podnebje clima etesio

gorsk|i [ô] (-a, -o) alpin, montan; Gebirgs-, Berg- (kmet der Gebirgsbauer, duh der Berggeist, greben der Bergrücken, Gebirgsrücken, kraj der Gebirgsort, masiv das Gebirgsmassiv, der Gebirgsstock, potok der Gebirgsbach, svet die Bergwelt, vodnik der Bergführer, vrh die Bergspitze, der Berggipfel, zrak die Bergluft, cesta die Bergstraße, Gebirgsstraße, dirka šport das Bergrennen, dolina geografija das Bergtal, lega die Gebirgslage, rastlina die Gebirgspflanze, reka der [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, reševalna služba die Bergwacht, der Bergrettungsdienst, skupnost die Berggemeinschaft, steza der Bergpfad, veriga die Bergkette, Gebirgskette, železnica die Gebirgsbahn, Bergbahn, ljudstvo das Bergvolk, jezero der Bergsee, podnebje das Gebirgsklima)
gorski travnik die Matte
➞ → škrjanec, urh, pastirica …

kontinentálen continental

kontinentalno podnebje climat moški spol continental
kontinentalna zapora Blocus moški spol continental

kontinentálen (-lna -o) adj.

1. (celinski) continentale, del continente:
kontinentalno podnebje clima continentale
geol. kontinentalni facies facies continentale

2. continentale, europeo (per gli inglesi)

krajevn|i [é] (-a, -o) örtlich; Orts-, Lokal- (oddajnik der Ortssender, promet der Ortsverkehr, čas die Ortszeit, dodatek der Ortszuschlag, imenik das Ortsverzeichnis, vektor matematika der Ortsvektor, časopis die Lokalzeitung, das Lokalblatt, telefonski pogovor das Ortsgespräch, potres das Ortsbeben, oblast die Ortsbehörde, die Ortsobrigkeit, obvoznica die Ortsumgehung, sekcija die Ortsgruppe, tabla die Ortstafel, klima das Ortsklima, pristojnost die Ortszuständigkeit, skupnost die Ortsgemeinschaft, uprava die Lokalverwaltung, Ortsverwaltung, ime der Ortsname, društvo der Ortsverein, načrtovanje die Ortsplanung, omrežje das Ortsnetz, podnebje das Ortsklima, prebivalstvo die Ortsbevölkerung)

mediteránski méditerranéen

mediteransko podnebje climat moški spol méditerranéen

mediteránski (-a -o) adj. geogr. (sredozemski) mediterraneo, del Mediterraneo:
mediteranske države paesi mediterranei
arhit. mediteranska hiša casa mediterranea
meteor. mediteransko podnebje clima mediterraneo

míl (-a -o)

A) adj.

1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
mile oči occhi dolci
mil obraz volto dolce
mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

2. caro, amorevole; mite:
mila kazen pena mite

3. mite, lieve, clemente:
milo podnebje clima mite
mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

4. gentile, tenero; suppichevole

5. caro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

B) míli (-a -o) m, f, n
njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
mila moja mia cara, amor mio
pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia

monsunski pridevnik
(o vremenskem obdobju) ▸ monszun-Povezane iztočnice: monsunski gozd, monsunsko podnebje, monsunsko obdobje

naváditi

naváditi koga na kaj to accustom someone to something, to inure someone to something
naváditi se na kaj to get used (ali inured) to something, to get into the habit (ali the way) of, to get accustomed to; to become familiar with something, to acquire (ali to contract) the habit of
naváditi se na neko podnebje to acclimatize, ZDA to acclimate
navadil sem se na to zdaj I am used to it now, I have got into the way of it now

navájenost (-i) f abitudine, consuetudine; assuefazione, avvezzamento:
navajenost na podnebje assuefazione al clima

obílica (-e) f abbondanza, copiosità, opulenza; pren. diluvio, serqua; pog. buscherio:
v obilici in abbondanza, nell'abbondanza
podnebje z obilico dežja clima con piogge copiose