Franja

incrudire

A) v. tr. (pres. incrudisco)

1. otrditi; pren. poostriti, podkrepiti, pojačati

2. metal. ojačati:
incrudire un metallo ojačati kovino

B) ➞ incrudire, incrudirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incrudisco) poslabšati se; postajati hujši, bolj boleč

lĕvō² -āre -āvī -ātum (lĕvis)

I.

1. (o)lajšati, olajš(ev)ati: serpentum colla levavit O. je olajšala zmajema vrat(ova) = je izpregla zmaja, l. dentes Mart. otrebiti.

2. (klas. le) metaf. (o)lajšati, znosno storiti, zmanjš(ev)ati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tolažiti, (po)tešiti (naspr. augere): morbum mulieri Plin., vim morbi Cu., dolorem consolando Ci., alicui metum, luctum, curam, sollicitudinem Ci., calamitatem innocentium Ci., suspicionem Ci., annonam Ci., C., apertis horreis frugum pretia T. poljske pridelke poceniti, inopiam N., C. (o)lajšati bedo, iniurias C., omen V. narediti manj strašno, viam vario sermone V. krajšati si, regis facinus L. ali crimen regis Iust. (u)blažiti kraljev zločin, kralja delati (narediti) manj krivega, cladem O., vulnera O. zdraviti, fonte sitim O. utolažiti, pogasiti, ugasiti si, caliginem Plin.; occ.
a) (kaj dobrega) (po)manjšati, zmanjš(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, kršiti: tu laudem illorum levas Acc. ap. Non., cave lassitudo politum cursum levet Acc. ap. Non., inconstantiā levatur auctoritas Ci., multa fidem promissa levant H., l. ictum dextrā H. silo udarca oslabiti, udarec odbiti.
b) levare alicui aliquid komu kaj (od)vzeti, jemati, sneti: viro … manicas atque arta levari vincula iubet V., levasse humano superpositum capiti decus L.
c) (o)krepiti, okrepč(ev)ati, pokrepiti, pokrepčati, podkrepiti (podkrepljevati), (raz)vedriti, veseliti, razveseliti (razveseljevati), (po)tolažiti: miseriis perditas civitates l. Ci. ep., me levaret tuus adventus Ci. ep., qui salutari levat arte fessos corporis artus H., l. corpora fessa Tib., arida ora aquā O., arma deponere ac levare corpora Cu.; v pass.: levatur animus exercendo (po drugih exercitando) Ci., rore et matutino frigore corpora levabantur Cu., levari alicuius luctu O. veseliti se (naslajati se ob) žalosti koga.
d) podpreti (podpirati) koga: auxilio viros V., auxilio iuvat ante levatos V., inferiores auxilio l. Iust.
e) levare aliquem aliqua re koga česa oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), komu kaj vzeti (jemati), odvze(ma)ti, oteti: ego hoc te fasce levabo V., omne l. fronde nemus V. listje pobrati, stipites onere l. Cu., leva me hoc onere (pren.) Ci. ep., l. aliquem metu, molestiā, magnā curā, supplicio aut exilio Ci., civitatem hibernis C. državljanom odvzeti breme prezimovališč, levare diris pectora sollicitudinibus H., levare (sc. laboribus) functum pauperem laboribus H. (Carm. 2, 18, 38), animum religione L., cum te Lucina partu levabit O.; tudi: l. aegrum ex praecipiti H. rešiti (ozdraviti) nevarne bolezni; brez abl.: levata est (sc. partu) Argolis Alcmene O. je povila, porodila, quīs (= quibus, sc. faucibus) condita Erinys … terras caelumque levabat V. je nebo in zemljo oproščala (namreč sebe kot težečega bremena); refl.: l. se vita aereo ense Varr. fr., se aere alieno Ci. znebiti se dolgov, razdolžiti se, poravnati dolgove; v pass.: levari morbo Ci. ozdraveti, levata omni sollicitudine mens T.; redkeje (predklas. pesn.) z gen.: me omnium laborum levas Pl., l. aliquem irae Pac. fr. —

II.

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): levat terga suis O. sname, l. membra cubito O. podpreti (podpirati), membra gramine ali humo O., seque levat saxo O., de caespite virgo se levat O., paulumque levatus O. potem ko se je malo privzdignil, naves tridenti levat V., l. se alis L. ali samo se levare Col., Plin. (o ptičih, čebelah) vzleteti (vzletati), piscem arundine extra aquam l. Plin.; o neživih subj.: per hiemem, quae altius levat Alpes Fl. ki še viš(j)e (še bolj) kopiči sneg v Alpah.

2.
a) levare = ancoras solvere dvigniti sidra, odpluti: transfretemus ad stagnum; et levaverunt It.
b) dvigniti (dvigati) = dobi(va)ti: tributum Ulp. (Dig.).

Opomba: Star. fut. II levāssō Enn. ap. Ci.

militare¹ v. intr. (pres. milito)

1. služiti vojake

2. pren. biti aktiven član

3. pren. biti v podporo, podkrepiti:
argomento che milita a favore della mia tesi argument v oporo moji tezi

potkrijèpiti pòtkrijepīm (ijek.), potkrépiti pòtkrēpīm (ek.) podkrepiti: potkrijepiti svoju tvrdnju dokazima, razlozima

re-parō -āre -āvī -ātum (re in parāre)

I.

1. zopet (znova, ponovno, spet) dobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) (si) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) nabaviti (nabavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (si) priskrbeti (priskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) preskrbeti (preskrbovati), zopet (znova, ponovno, spet) pridobi(va)ti, zopet (znova, ponovno, spet) narediti (delati), zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) popraviti (popravljati): perdere videbatur, quod reparare posset Ci., res amissas H., tribuniciam potestatem, bellum L., vires O. obnoviti, capillos Plin., magnas novi exercitus vires Vell., novas vires Lucan., ignem Plin. iun., urbes Eutr.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, ponovno, spet) (z)graditi, zopet (znova, ponovno, spet) opremiti (opremljati): naves Eutr., classem Auct. b. Alx. zopet opremiti (opremljati), aedificia Plin. iun., Carthaginem Eutr. zopet zgraditi.
b) nadomestiti (nadomeščati), dopolniti (dopolnjevati): exercitum L., auxilia T.
c) popraviti (popravljati), (po)plačati (poplačevati), nadomestiti (nadomeščati): damnum Iust. idr., damna caelestia lux H., cornua (lune) O.
d) zopet obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: bellum L., proelium Iust.
e) metaf. pomladiti (pomlajati, pomlajevati), (o)krepiti, utrditi (utrjevati), učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati): membra O., ingenia reparantur Q. okrepiti se, odpočiti se, okrevati, priti k močem. —

II. nasprotno, v zameno dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, kupiti (kupovati), nabaviti (nabavljati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati): vina merce Syra H., (sc. Cleopatra) latentes classe citā reparavit oras H. je zamenjala = je hitro poiskala druge, merces Icti.

ribadire v. tr. (pres. ribadisco)

1. kovičiti, zakovičiti:
ribadire qcs. in testa a qcn. komu kaj vtepsti, vbiti v glavo

2. podkrepiti, podčrtati

rincarare v. tr.; v. intr. (pres. rincaro)

1. podražiti, podražiti se

2. podkrepiti, poudariti:
rincarare la dose pren. škodo še povečati, podkrepiti očitke

rinfiancare v. tr. (pres. rinfianco)

1. od strani podpreti, podpirati

2. pren. podpreti, podpirati, podkrepiti:
rinfiancare un ragionamento podkrepiti sklepanje

rinforzare

A) v. tr. (pres. rinfōrzo)

1. okrepiti, utrditi, utrjevati, ojačati

2. pren. podkrepiti

B) ➞ rinforzare, rinforzarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rinfōrzo) okrepiti se

solidō -āre -āvī -ātum (solidus)

1. (z)gostíti (zgóščati, zgoščeváti), utrdíti (utŕjati, utrjeváti), (s)trdíti (stŕjati, strjeváti) (o)krepíti (okrépljati, okrepljeváti), podkrepíti (podkrépljati, podkrepljeváti), (u)čvrstíti (učvŕščati, učvrščeváti): Cels., Amm. idr., area cretā solidanda tenaci V., locus fistucationibus solidetur Vitr., purgamenta ex spuma solidantur Sen. ph., hoc (sc. stanno) fistulae solidantur Plin., aedificia saxo T., solidati muri propugnacula addita, auctae turres T., arenae aggestu ad terrae speciem via solidata Aur.; pesn.: facies solidata veneno (sc. proti trohnobi) Lucan.

2. metaf.
a) strníti, stŕniti (stŕnjati, strnjeváti), (za)celiti, utrdíti (utŕjati, utrjeváti): nervos abscissos, incisos Plin., ossa fracta Plin., fracta Plin. iun.
b) dopolníti, dopólniti (dopolnjeváti), izpopolníti, izpopólniti (izpopolnjeváti), popolníti, popólniti (popolnjeváti), popráviti (poprávljati): rationes Asc.

3. pren. utrditi (utŕjati, utrjeváti), (o)krepíti (okrépljati, okrepljeváti), (u)čvrstíti (učvŕščati, učvrščeváti): Cypr. idr., rem Romanam Aur., illud constitutione Cod. Th. ustanoviti (ustanavljati); tudi zvezati, povezati: viro uxorem … coniugio solidare Lact.

substantiate [səbstǽnšieit] prehodni glagol
podkrepiti, utemeljiti, dokazati (trditev, opravičilo)

to substantiate a charge utemeljiti obtožbo

suffragare v. tr. (pres. suffrago)

1. knjižno pomagati; podpreti, podpirati; podkrepiti; koristiti:
un argomento che suffraga la tesi argument, ki podpira trditev

2. relig. priporočiti, priporočati (duše)

sustain [səstéin] prehodni glagol
vzdrževati, oskrbovati, hraniti, preživljati; podpirati; podkrepiti; braniti; prenašati, nositi, prenesti, vzdržati, vztrajati, ne popuščati, ne prenehati; (pre)trpeti, utrpeti, prenesti (izgubo)
glasba obdržati (noto)
pravno odločiti v korist

to sustain an army oskrbovati vojsko
to sustain an attack vzdržati napad
to sustain conversation vzdrževati pogovor
to sustain comparison with dati se primerjati z
sustained efforts vztrajni napori
to sustain a family vzdrževati družino
sustaining food močna hrana
to sustain heavy losses imeti težke izgube
to sustain an injury biti ranjen
to sustain a theory podkrepiti, podpirati neko teorijo

untermauern

1. Baukunst, Architektur podzidati

2. figurativ podkrepiti

підкріпи́ти -плю́ док., okrepíti -ím dov., ojáčati -am dov., podkrepíti -ím dov.

підси́лити -лю док., okrepíti -ím dov., podkrepíti -ím dov., ojáčati -am dov.

подводить, подвести voditi kam, privesti, pripeljati, spravljati, spraviti pod kaj; podkladati, podložiti; dokaz(ov)ati, podkrepiti; spraviti v težaven, neprijeten položaj;
п. итоги zračunati končno vsoto; povze(ma)ti rezultate, strniti rezultate;
п. глаза (o)barvati obrvi;
подвело тебя shujšal si, vzelo te je;
подвести часы naravna(va)ti uro;
живот (желудок) подвело rad bi jedel;
он меня подвёл osleparil me je

cōnsīgnō -āre -āvī -ātum

I.

1. udariti (udarjati) čemu pečat, pečatiti, podpečatiti, zapečatiti, s pečatom podkrepiti: Icti., epistulas, tabellas Pl., tabulae … signis hominum nobilium consignantur Ci., c. decretum L., consignata omnia ad senatum misit L., c. tabellas dotis ali samo c. dotem Suet. ženitno pismo sestaviti.

2. pren. (s pismom) potrditi (potrjati), poveriti (poverjati), izprič(ev)ati, jamčiti, porok biti: Gell., ratio certa est Atheniensium et publicis et privatis litteris consignata Ci., senatūs iudicia de illo publicis populi Romani litteris monumentisque consignata Ci., fundi publicis commentariis consignati Ci., monumentis testata consignataque antiquitas Ci. —

II. zapis(ov)ati, zabeležiti: dies apud Ennium et in maximis annalibus consignatus Ci., ut litteris consignamus, quae monumentis mandare volumus Ci.; pren.: quasi consignatae in animis notiones Ci. zarisane v dušo. — Od tod

1. adv. pt. pr. cōnsīgnanter jasno izražano; le v komp.: significantius cōnsīgnantiusque (nekateri berejo consignatiusque) dicere Gell.

2. adv. pt. pf. cōnsīgnātē jasno izraženo; v superl. cōnsīgnātissimē Gell.

corroborar o-, pod-krepiti, potrditi

corroborarse uresničiti se
corroborarse en su opinión utrditi se v svojem mnenju

red-integrō -āre -āvī -ātum (red in integrāre)

1. zopet (spet) dopolniti (dopolnjevati), zopet (spet) popolniti (popolnjevati): deminutas copias C.

2. ponoviti (ponavljati), (zopet, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (spet) okrepiti (okrepljevati), zopet (spet) podkrepiti (podkrepljati, podkrepljevati), zopet (spet) utrditi (utrjevati), zopet (spet) očvrstiti, zopet (spet) učvrstiti (učvrščati), docela popraviti, zopet (spet) vzbuditi (vzbujati), zopet (spet) vzpostaviti (vzpostavljati), zopet (spet) osvežiti (osveževati): Varr., Plin., Sen. ph., bellum alicui Brutus ap. Ci. ep., proelium C. idr., bellum L., invidiam in aliquem L., redintegrata est in aliquem invidia L., redintegrata est omnibus memoria alicuius rei L., memoriam L., Ci., vires, spem, animum militum C., verbum Corn. ponoviti, orationem Corn. dobesedno ponoviti (ponavljati) (naspr. renovare povsem nanovo izdelati), luctum, iras L., animum legentium T. zanimanje bralcev.