Franja

tummeln noreti, poditi se; sich tummeln hiteti, pohiteti

umherjagen poditi se (naokrog)

víjati vîjām, vîjān -a
I.
1. goniti, poditi: vijati divljač
2. vrteti: vijati glavom
3. vihrati, viharno voditi: vijati kolom
4. divjati: velike su mu muke dušom vijale
II. vijati se
1. poditi se
2. viti se, zvijati se: vija se barjak

vìtlati -ām
I.
1. motati: vitlati pređu
2. mahati: vitlati sabljom; bikovi ljutito vitlaju rogovima
3. vrtinčiti: vjetar vitla lišće, prašinu
4. poditi: vitlati kokoši i ćurke po avliji
5. poditi se, potepati se: inače mačak vitla cijelu noć
II. vitlati se
1. vrteti se: ventilator poče se vitlati
2. plapolati: gledaj kako se vitlaju pera u kukuruza
3. poditi se: par golubova veselo se vitla u vazduhu
4. preganjati se: da se braća tako vitlaju, to je slabost naša

ганя́тися -ня́юся недок., podíti se -ím se nedov.

мчаться drveti, dirjati, poditi se, brzeti, hiteti

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

cavalcader [-de] verbe intransitif napraviti sprehod na konjih; familier teči, poditi se v skupinah

ébattre, s' [ebatrə] poskakovati, poditi se sem in tja, biti razposajen; zabavati se

hersein^*, her sein* hinter etwas zasledovati, preganjati; figurativ poditi se za, metati se za

ébats [eba] masculin pluriel veselo, razposajeno vedenje ali igranje

prendre ses ébats poskakovati od veselja, biti razposajen, poditi se sem in tja

jagen transitiv loviti, (scheuchen) poditi, irgendwohin: nagnati napoditi, durch die Tür, den Körper: pognati, aus dem Haus jagen pognati iz hiše; durch die Kehle/Gurgel jagen pognati po grlu; in die Luft jagen vreči v zrak; pognati (sich eine Kugel durch den Kopf jagen pognati si kroglo v glavo) ; in den Tod jagen pognati v smrt; ein Messer: zabosti, zasaditi; (antreiben) priganjati intransitiv loviti, hoditi na lov; fahrend, laufend: švigniti, švigati; hitro teči, pognati se; der Puls jagt utrip je zelo hiter; nach etwas jagen metati se za, poditi se za; ein Ereignis jagt das andere/die Ereignisse jagen sich dogodki se (kar) prehitevajo

podi|ti (-m) spoditi/napoditi koga, kaj jagen, zu verjagen versuchen
poditi se z vozilom: rasen, otroci: toben
poditi se za nach (etwas) jagen, hinter (etwas) [hersein] her sein

podíti to chase; to hurry; (goniti, loviti) to hunt

stran podíti to drive away
podíti se (igrati se, loviti se) to sport
otroci so se podili po cesti the children were tearing about the road

podíti chasser, pousser, faire courir , familiarno bousculer

poditi iz hiše chasser de la maison
poditi konja faire courir (ali galoper) un cheval
poditi se sem in tja prendre ses ébats
poditi se za slavo courir après (ali poursuivre) la gloire

podíti (-ím)

A) imperf.

1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

2. incitare, spronare

B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello

podíti cazar

poditi iz hiše echar de casa
poditi konja do smrti reventar un caballo
poditi se za perseguir, correr tras

podíti -ím nedov. a alunga, a da afară, a izgoni, a goni

podíti (se) a (se) fugări

wild-goose chase [wáildgu:s čéis] samostalnik
lov na divje gosi
figurativno jalovo početje, brezuspešen trud

to run a wild-goose chase loviti, poditi se, iskati izmišljotine

žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
žoga za rugby palla ovale
žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
brcati, nabijati žogo giocare al pallone
poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
ubraniti žogo parare
zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
zadrževati žogo fare melina
rezana žoga palla tagliata
sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro