Franja

durchreichen podati, podajati (skozi kaj)

feed^*1 [fi:d]

1. prehodni glagol (on, with)
pitati, rediti, krmiti, pasti, hraniti; vzdrževati (ogenj); oskrbovati; netiti (strasti); podajati (žogo); dolivati (vodo)
gledališče prišepetavati

2. neprehodni glagol
jesti, žreti, hraniti se; rediti se; napasti se

pogovorno to feed the fishes imeti morsko bolezen
to feed one's eyes on z očmi kaj požirati
to feed out of s.o.'s hand biti domač, krotek

geben (gab, hat gegeben)

1. dati (die Hand, zur Post, in Druck, sein Wort, einen [Kuß] Kuss, in ein Gefäß usw.), dajati (immer wieder geben, die Kuh Milch usw.); von sich geben dati od sebe, Gegessenes: izbruhati; viel/wenig geben auf dosti/malo dati na; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; es jemandem (tüchtig) geben že pokazati, naložiti jih (komu); gib's ihm! daj ga!

2. den Gästen: ponuditi, Kunst den Körper usw.: podajati, Karten: deliti; ein Theaterstück: izvesti, uprizoriti; eine Veranstaltung, ein Bankett: prirediti; ein Beispiel: navesti

3. (keine) Antwort geben (ne) odgovoriti; Aufklärung geben informirati; Ausdruck geben izraziti; seine Einwilligung geben (für) privoliti (v); Hilfe geben pomagati; Nachricht geben sporočiti; Rat geben svetovati; die Schuld geben kriviti (za); die Sporen geben spodbosti; Stunden/Unterricht geben poučevati; das Versprechen geben obljubiti; einen Wink geben namigniti; Zeugnis geben pričati

4. sich geben (benehmen) vesti se, Schmerzen usw.: popustiti, popuščati, unesti se, eine Gelegenheit: pokazati se; sich gefangen geben vdati se; sich zufrieden geben zadovoljiti se; sich den Anschein geben delati se; sich eine Blöße geben pokazati svojo šibko točko; sich Mühe geben truditi se; jemandem zu verstehen geben dati (komu) vedeti/razumeti/na znanje; sich zu erkennen geben razkriti svojo identiteto

5. es gibt je/so, obstaja; es gibt nicht ni/niso, ne obstaja, Verwechslungen, Streit: prihaja/pride do; das gibt es nicht! to ni mogoče!; da gibt's nichts! tu ni kaj!; so etwas soll es geben tudi kaj takega je očitno možno

hinreichen (ausreichen) zadostovati, zadoščati; den Faden: podajati

interpret [intə́:prit]

1. prehodni glagol
razlagati, podajati, tolmačiti, interpretirati, prevesti

2. neprehodni glagol
biti tolmač, tolmačiti, razlagati si

ōrō -āre -āvī -ātum (ne iz ōs, ampak iz nekega onomatop. indoev. kor. *ōr-, *ər-; prim. skr. ā́ryati poveličuje, proslavlja, gr. ἀράομαι molim, živo prosim, ἀρή (Hom.) = at. ἀρά molitev, ἀρύω = βοάω, osk. urust (= oraverit, egerit); prim. tudi sl. óriti (ôriti) razlegati se, odmevati, starejše sl. oriti se glasiti (oglašati) se)

1. govoriti, besediti, besedovati: Pl. idr., talibus orabat dictis V., iuveni oranti tremor occupat artūs V., orantis medias deseruere preces O.; occ. (kot govornik javno) govoriti, predavati, podajati, razpravljati, obravnavati: Tab. XII, Ter., Suet., Aur. idr., orandi nescius T. slab govornik, orandi validus T. krepek, dober govornik, ars orandi ali orandi scientia Q. govorništvo, govorstvo, vestra in nos universa promerita … complecti orando Ci., orare litem Ci., causam Ter., Ci., L., T., capitis causam Ci., causas melius V., causam dixit et pro se oravit L. in se je sam zagovarjal, cum eo de salute orat C.; subst. ōrantēs -ium, m govorniki: T. —

2. prositi (koga česa, za kaj), naprositi (naprošati), zaprositi; abs.: Ter., V., Suet., Sil. idr., oranti surdas praebere aures O., sororem dedisse Prusiae precanti atque oranti L.; z acc. personae: L. Andr. fr., Enn. ap. Non., H., T. idr., vos orat atque obsecrat Ci., o. longis Hecaten ululatibus O.; z acc. rei: Pl., Ter., T. idr., vilam V., L., veniam O., V., auxilium ad bellum orantes L.; z acc. personae in rei: Enn. ap. Fest., Pl., Ter., Ci. ep., Suet., multa deos orans V., auxilia regem o. L.; v pass. z dvojnim nom.: socer non orandus erat mihi sed faciendus Erechetheus O. Erehteja sem si moral ne izprositi za tasta, ampak si ga narediti (sc. za tasta); z dat.: venit oratum filio Pl. za sina; z dat. in acc.: Ter., Suet., T., opes rebus affectis L., veniam dapibus … orant O.; s praep.: o. pro salute alicuius Brutus in Ci. ep., tu pro illā ores Pl., nec pro civibus se orare, sed pro … urbe Iust., nunc hoc me orare a vobis iussit Iuppiter Pl., hoc abs te oro Pac. ap. Non., orare cum aliquo aliquid proseč s kom kaj razpravljati (obravnavati), proseč se s kom pogovarjati o čem: Ter., face, quod tecum precibus pater orat Enn., hoc tecum oro Pl.; dopolnilo z velelnim stavkom: Sil., Suet.; oro: este mei memores O.; z zahtevnim stavkom: Pl., Ter., V., Plin. iun., Suet. idr., vos orat, sit apud vos modestiae locus Ci., faveas, oramus O., oro, ut homines miseros conserves incolumes Ci., oro … ne putetis Ci., Timoleon omnes oravit, ne id facerent N.; le pesn. in poklas. z inf.: a me illos abducere orat V., oratus sum huc venire Pl., principem orabat deligere senatores T. ali z ACI: Suet., permitti Meherdaten patrium ad fastigium orabant T.; pogosto kot vrinjeni stavek: Sen. ph., noli, oro te, velle N., dic, oro te, clarius Ci., ne illa quidam, oro vos, movent? L.; occ. moliti: mulierem decalvatam orare non decet Ambr., secessurus orandi gratiā … in montem Lact. — Od tod subst. pt. pf. ōrātum -ī, n prošnja, večinoma v pl.: cum orata eius reminiscor Ter.

Opomba: Sinkop. pf. orasti: Pl.; star. cj. pf. orasseis (= oraveris): Pl.

pasá -éz vt.

1. podajati, podati

2. predati

3. pretlačiti

podávati pòdājēm (se) podajati (se)

pōrgere^*

A) v. tr. (pres. pōrgo) ponuditi, podajati:
porgere ascolto poslušati, prisluhniti
porgere la mano pren. pomagati, priskočiti na pomoč
porgere orecchio poslušati
porgere l'occasione, il destro pren. ponuditi priložnost
porgere fede zaupati

B) v. intr. deklamirati, recitirati

prō-nūntiō -āre -āvī -ātum (prō in nūntiāre)

I.

1. naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), razglasiti (razglašati), povedati (govoriti), izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): haec a me sincere pronuntiantur C., ea pro me ipso pronuntio Ci., quae Litavicus pronuntiaverat, multitudini exponunt C., ut ipse in cohortandis militibus pronuntiaverat C. je bil izrekel; z ACI: alius capta (sc. esse) iam castra pronuntiat C. kriči; z odvisnim vprašalnim stavkom: si pronuntiasset, quo iter esset facturus N.

2. poročati, sporočiti (sporočati), povedati (govoriti), pripovedovati: quibus ex regionibus veniant, pronuntiare cogunt (sc. viatores) C., dolore prohibeor pronuntiare, quae gesta sunt C.

3. occ.
a) predavati, na pamet (naizust) povedati (govoriti), recitirati, deklamirati, podajati, izvajati: Corn., Q., Plin. iun., Gell., quae tradebantur, excellenter pronuntiabat N., summa voce versus multos uno spiritu Ci., memoriter multa Ci., poëmata N.; (o gledaliških igralcih) obnašati se, gibati (premikati) se, ob kretnjah (gestah) recitirati, gestikulirati: Varr., Plin. idr.
b) po naglasu izgovarjati (izrekati), naglaš(ev)ati: syllabam productius latiusque Gell., litteram i tractim Gell. —

II.

1. javno oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), objaviti (objavljati), oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): praecones victorum nomina magna voce pronuntiant Ci., pronuntiari iubent praeconibus circummissis C., praeco te illo honore affici pronuntiavit Ci., leges Ci. da so zakonski predlogi sprejeti, sprejetje zakonskih predlogov, per praeconem senatus consultum Suet. dati prebrati; z dvojnim acc.: aliquem praetorem L. proglasiti (razglasiti) za pretorja.

2. occ.
a) kot voj. t.t. izdati ukaz (povelje), (za)ukazati, veleti, napovedati (napovedovati); s finalnim stavkom: Ambiorix pronuntiari iubet, ut procul tela coniciant C., duces pronuntiari iusserunt, ne quis ab loco discederet C., pronuntiatum, ne quis violaretur L.; z ACI: pronuntiatur prima luce ituros C.; z acc. rei: iter L., proelium in posterum diem L., signum Hirt. naznaniti.
b) javno obljubiti (obljubljati), javno obetati: pecuniam pro reo Ci., populo munus Suet., nummos in tribus Ci. ali tribubus vocatis Sen. ph., nummos de suo per centurias Suet., praedam Cu., vocatis ad contionem (sc. militibus) certa praemia L., militibus donativum Suet.
c) (o konzulu) v senatu izrečena mnenja in imena tistih, ki so jih izrekli, pred glasovanjem povzemajoč (povzemaje) naznaniti (naznanjati), ponoviti (ponavljati): Lentulus (sc. consul) sententiam Calidii pronuntiaturum se omnino negavit C., cum sententia prima Bibuli pronuntiata esset, ut … , secunda Hortensii, ut … Ci.
d) kot jur. t.t. α) (o sodniku) izreči (izrekati) (raz)sodbo (razsodilo), razsoditi (razsojati), odločiti (odloč(ev)ati): Plin. iun., Q., Sen. rh., Gell., Icti. idr., graviorem sententiam C., rex cognitā causā pronuntiavit (z ACI) Cu., de sella ac tribunali pronuntiat sese nomen recepturum Ci., pronuntiari ad bestias Tert. biti obsojen na borbo z zvermi, protectores pronuntiati vertere solum exsilio Amm. obsojeni na pregnanstvo (izgnanstvo). β) s sodniškim izrekom proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga ali kaj za kaj: uxorem ingenuam et civem Romanam recuperatorio iudicio pronuntiatam Suet., si quis praeiudicio pronuntietur esse libertus Icti., testamentum pronuntiatum falsum Icti. γ) kaj po pogodbi ali oporoki izreči (izrekati), določiti (določ(ev)ati), postaviti (postavljati): conditionem Icti., plures heredes Icti. imenovati. δ) pri prodaji povedati ali naznaniti napake (hibe), ki jih ima v prodajo postavljena stvar, ali služnosti, ki jim je podvržena: cum in vendendo rem eam scisset et non pronuntiasset Ci., qui mancipia vendunt, certiores faciant emptores, quid morbi vitiique cuique sit … ; eaque omnia, cum mancipia veneunt, palam recte pronuntianto Edictum aedile ap. Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt. pf. prōnūntiātum -ī, n

1. kot log. t.t. rek, (osnovno) načelo, princip, aksiom = gr. ἀξίωμα: omne pronuntiatum (sic enim mihi in praesentia occurrit ut appellarem ἀξίωμα utar post alio, si invenero melius) — id ergo est pronuntiatum, quod est verum aut falsum Ci.

2. kot jur. t.t. sodniški izrek, razsodba, razsodilo: G.

servieren servirati (tudi figurativ), podajati

smistare v. tr. (pres. smisto)

1. odbrati, odbirati

2. železn. ranžirati

3. šport podati, podajati (žogo)

triangolare² v. tr. (pres. triangolo)

1. geodez. triangulirati

2. šport podajati

troll² [tróul]

1. samostalnik
petje; umetna vaba (za ribe); vlečni trnek

2. prehodni glagol
peti (pesem); ribariti z vlečnim trnkom (a lake v jezeru)
figurativno privabiti
zastarelo valiti, kotaliti; pustiti krožiti, podajati (pri mizi); brundati (popevko)
neprehodni glagol
hitro govoriti; hitro se gibati, hiteti; kotaliti se; ribariti

vermitteln transitiv posredovati; [Meßwerte] Messwerte: dajati; eine Wohnung: priskrbeti; intransitiv posredovati; pogajati se; (schildern) podajati

vorschieben^* poriniti naprej/pred; Technik podajati; figurativ uporabiti kot pretvezo; einen Riegel vorschieben zapahniti, figurativ einer Sache: preprečiti (kaj); ein Zollamt: dislocirati (na ozemlje sosednje države)

vortragen^* nesti naprej, nositi spredaj; zapeti, zaigrati, recitirati; Musik podajati, podati; einen Wunsch: prikazati; Sport izvesti; (übertragen) prenesti

wiedergeben^* (zurückgeben) dati nazaj; einen Vorfall: prikazati, prikazovati; Inhalte: povedati s svojimi besedami; Gedanken in Schrift: izražati, izraziti; Musik, Ton: podajati, predvajati, izvesti, reproducirati; Bilder: podajati, reproducirati, projicirati; Mathematik podati

zureichen

1. zadoščati

2. jemandem etwas podajati, podati

надава́ти -даю́ недок., núditi -im nedov., podájati -am nedov.