Franja

kóšček particle; small piece; morsel; bit; (papirja) scrap

razbiti vazo na kóščke to shatter a vase, to smash a vase to smithereens
pobrati kóščke razbitega krožnika to pick up the bits of a broken plate
razbiti na tisoč kóščkov to smash (ali to break, shatter) to (ali into) smithereens

kram|a ženski spol (-e …) der Trödel, der Rumpel, der Kram, der Ramsch, der Krempel
pobrati svojo kramo seine Siebensachen packen

lovoríke laurels pl; pesniško bays pl

požeti, pobrati lovoríke to win one's laurels
počivati, zaspati na svojih lovoríkah to rest on one's laurels

nabosti glagol
1. (natakniti; napičiti) ▸ felnyársal, felszúrSlanino zložite in jo izmenično z mesom in zelenjavo nabodite na nabodala. ▸ kontrastivno zanimivo A szalonnát a hússal és a zöldségekkel váltakozva tűzdelje fel a nyársra!
Na lesene palčke nabodite meso, gobe, mlado čebulo, ananas in papriko. ▸ A fapálcikára szúrja fel a hús, gombát, újhagymát, ananászt és paprikát!
45-letnik je padel in preden se je uspel pobrati, ga je bik že nabodel na roge. ▸ A 45 éves férfi elesett, és mielőtt sikerült volna feltápászkodnia, a bika már felnyársalta a szarvával.
Mož je padel v luknjo v zemlji in se nabodel na kole. ▸ kontrastivno zanimivo A férfi a földben lévő lyukba zuhant, és felnyársalták a karókba.

2. (narediti več vbodov) ▸ megszúrkálTesto nekajkrat nabodemo z vilicami ali zobotrebcem, da se med peko ne bo dvigovalo. ▸ A tésztát néhányszor villával vagy fogpiszkálóval megszúrkáljuk, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.

3. (zapičiti; vstaviti) ▸ megtűzdel, megspékel
Za čudovit praznični vonj bodo poskrbele pomaranče, v katere bomo na gosto nabodli nageljnove žbice. ▸ A csodálatos ünnepi illatokról a szegfűszeggel sűrűn megtűzdelt narancsok gondoskodnak.
Piščančje prsi nabodemo z narezanimi suhimi slivami in začinimo. ▸ A csirkemellet szárított szilvával tűzdeljük meg, és fűszerezzük.

pastorka samostalnik
1. (hči partnerja) ▸ mostohalány
To jesen si bom vzel prosto, da bom veliko časa preživel z ženo, pastorko in hčerko. ▸ Az őszre szabaddá teszem magamat, hogy sok időt tölthessek a feleségemmel, valamint a mostohalányommal és a vér szerinti lányommal.

2. (kar je zapostavljeno) ▸ mostohagyermek, mostoha
Zanimanje za etiko, še nedavno pastorko filozofije, danes v svetu silovito narašča. ▸ A nemrégiben még a filozófia mostohagyermekeként számon tartott erkölcstan iránt manapság egyre nagyobb az érdeklődés a világban.
Kultura je pogosto pastorka v političnih preigravanjih, nekakšna sirota, ki ji še tisto malo, kar ima, poskušajo pobrati. ▸ A kultúrának gyakran csak a mostohagyermek szerepe jut a politikai játékokban, egyfajta árváé, akitől még azt a kicsit is el akarják venni, amije van.

3. religija (duhovnica) ▸ lelkipásztor
Mlada Anna je po izobrazbi protestantska teologinja, službo dobi kot pastorka v ženskem zaporu. ▸ A fiatal Anna képzettsége szerint református teológus, egy női börtön lelkipásztoraként helyezkedik el.

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

poberem [ê] ipd. ➞ → pobrati

pobira|ti (-m) pobrati

1. s tal ipd.: aufnehmen, aufheben, auflesen, aufklauben; kaj raztresenega: aufsammeln, einsammeln; hrošče, gosenice z rastline: absammeln, ablesen; pozabljene klase: Ähren lesen; zanke pri pletenju: aufnehmen; ptič, kura zrnje: picken, aufpicken

2. denar: kassieren; davke, prispevke: eintreiben, erheben

3. pridelek: ernten, abernten

4. maščobo, olje s površine tekočine: abschöpfen

5.
pobirati dobiček Reibach machen
pobirati smetano absahnen (tudi figurativno)

pobírati pobráti to collect; to gather; to pick up; to take up

pobírati, pobráti prostovoljne prispevke to make (ali to take up) a collection
pisma se pobirajo petkrat dnevno there are five collections (of letters) a day

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobira|ti se (-m) pobrati sich aufrappeln, wieder auf die Beine kommen (tudi figurativno)

póšta (poštni urad) poste ženski spol , bureau moški spol de poste, postes ženski spol množine ; (pisma ipd.) courrier moški spol , correspondance ženski spol

pošta z golobi pismonoši poste par pigeon
cevna, pnevmatična pošta poste pneumatique (tubulaire)
diplomatska pošta courrier diplomatique
glavna pošta hôtel moški spol des postes, poste centrale, familiarno grande poste
jutranja pošta courrier (ali distribution ženski spol) du matin
letalska pošta courrier aérien, courrier-avion, poste aérienne (ali par avion)
paketna pošta service moški spol des colis postaux
vojna pošta courrier militaire (ali aux armées)
po pošti, s pošto par voie postale, par (la) poste
s posebno pošto par courrier séparé
z isto pošto par le même courrier
z letalsko pošto poslano pismo lettre ženski spol par avion
z obratno pošto par retour du courrier
oddaja pisem na pošti postage moški spol
pobiranje pošte levée ženski spol du courrier
primeren za pošiljko po pošti postable
oddati pismo na pošti mettre une lettre à la poste, poster une lettre
oddati, opraviti svojo pošto expédier (ali faire) son courrier
odpraviti, odposlati pošto expédier le courrier
pobrati pismo iz poštnega nabiralnika lever les lettres
pregledati pošto dépouiller le courrier (ali la correspondance)
vreči pošto v nabiralnik jeter le courrier à la boîte aux lettres

pridel|ek [é] moški spol (-ka …)

1. die Ernte (koruze Maisernte, krompirja Kartoffelernte, riža Reisernte, rži Roggenernte, povprečni Durchschnittsernte, rekordni Rekordernte), der Ernteertrag
slab pridelek die [Mißernte] Missernte
dober pridelek gute Ernte, der Erntesegen
izpad pridela der Ernteausfall
obeti glede pridelka Ernteaussichten
lasten pridelek eigenes Wachstum
pobrati pridelek ernten, die Ernte einbringen

2.
pridelki množina Erzeugnisse množina, Bodenerzeugnisse množina
škoda na pridelkih der Flurschaden
tatvina poljskih pridelkov der Felddiebstahl

reč [é] ženski spol (-i …)

1. das Ding (tudi filozofija)
filozofija reč na sebi das Ding an sich
materializirati v rečeh verdinglichen (se sich)
reči množina die Dinge, das Zeug, die Sachen
(za kopanje Badesachen)
pobrati svoje reči figurativno seine sieben Sachen packen
religija poslednje reči die letzten Dinge
filozofija svet reči die Dingwelt

2. figurativno das Ding, die Sache
čudovita reč Wunderding
huda reč ein dickes Ding
ista reč dasselbe in Grün
lepa reč ironično eine schöne/heitere Geschichte!, eine schöne Bescherung!
prava reč! na und!
stara reč kalter Kaffee
sumljiva reč eine faule Sache/ kriminalna: eine krumme Sache
velika reč eine große Sache; ein Affenspektakel
delati/gnati veliko reč viel Wesens machen von, eine Staatsaffäre machen aus
to je pa druga reč das steht auf einem anderen Blatt
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
najbolj neverjetne reči die tollsten Sachen
početi grde reči es arg treiben

réč (-í) f

1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)

rokavic|a ženski spol (-e …)

1. der Handschuh (boksarska Boxhandschuh, glaze Glacéhandschuh, gumijasta Gummihandschuh, oklepna Panzerhandschuh, za baseball Baseballhandschuh, sabljaška Fechthandschuh, usnjena Lederhandschuh, volnena Wollhandschuh, žametna Samthandschuh)
rokavice množina Handschuhe množina
stojalo za rokavice der Handschuhständer

2.
figurativno vreči rokavico den Fehdehandschuh hinwerfen/vor die Füße werfen
pobrati vrženo rokavico den Fehdehandschuh aufnehmen/aufheben

rokavíca (-e) f guanto:
natakniti, sneti rokavice mettersi, togliersi i guanti
gumijaste, usnjene, volnene rokavice guanti di gomma, di pelle, di lana
brezpalčne rokavice mezzi guanti
palčne rokavice manopole, muffole
dolge rokavice guanti lunghi
šport. boksarske rokavice guantoni da boxe
smučarske rokavice guanti da sci
star. vreči, pobrati rokavico gettare, raccogliere il guanto; sfidare, raccogliere la sfida
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
elektr., teh. izolirne, varilske rokavice guanti per elettricisti, per saldatori; guanti isolanti
voj., hist. železna rokavica guanto di ferro

rokavíca guante m

glazé rokavica guante de cabritilla
s krznom podložena rokavica guante forrado de piel
rokavica palčnik mitón m
železna rokavica guantelete m
trgovina z rokavicami guantería f
boksarska (usnjena, iz sukanca, zaščitna) rokavica guante m de boxeo (de piel, de hilo, protector)
rokavica iz irhovine (semiša) guante de ante (ali de gamuza)
z rokavicami ravnati s kom tratar a alg con sumo cuidado (ali con guante de seda)
vreči rokavico komu (fig) arrojar el guante a alg
pobrati, sprejeti rokavico (fig) recoger el guante
obleči (sleči) rokavice ponerse (quitarse) los guantes

skakaški pridevnik
1. (o smučarskih skokih) ▸ síugró
Skakaško zlato je šlo na Norveško, z naslovi olimpijskih prvakov pa so se okitili še nemška in kanadska moška boba dvoseda in norveški hitrostni drsalec Havard Lorentzen. ▸ A síugró arany Norvégiáé lett, olimpiai bajnoki címnek pedig még a német és a kanadai férfi bob kettes, valamint Havard Lorentzen norvég gyorskorcsolyázó örülhetett.

2. (o gibalni aktivnosti) ▸ ugrálós
Pomagaj božičku pobrati vsa darila v tej dobri skakaški igri! Skoči čez ovire in luknje, medtem ko pobiraš darila. ▸ Segíts a télapónak összegyűjteni minden ajándékot ebben a jó ugrálós játékban! Ugord át az akadályokat és a lyukakat, közben pedig gyűjtsd az ajándékokat!

stvar² ženski spol (-i …) figurativno (zadeva) die Sache, die Angelegenheit
nemajhna stvar nichts Geringes
postranska stvar Nebensache
prava stvar das Richtige
pravična stvar die gerechte Sache
sklenjena stvar eine beschlossene Sache
zaupna stvar Vertrauenssache
nanašajoč se na stvar sachbezogen
jedro stvari der Kern (der Dinge)
poznavanje stvari die Sachkenntnis, die Sachkompetenz
protislovje v sami stvari die Realrepugnanz
stanje stvari der Sachverhalt, der Stand der Dinge
tok stvari der Lauf der Dinge
to je stvar koga: das ist die Sache des …, česa: -frage (časti Ehrensache, izkušnje Erfahrungssache, navade Gewohnheitssache, občutka Gefühlssache, odločitve Entscheidungsfrage, okusa Geschmackssache, Geschmacksfrage, Ansichtssache, rutine Routinesache, vere Glaubenssache, vesti Gewissenssache, zaupanja Vertrauenssache)
to ni moja stvar (to se mene ne tiče) das ist nicht mein Bier
videti/razumeti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen
stvar je v tem, da … es liegt daran, [daß] dass …, es geht darum, dass …
imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
biti pri stvari bei der Sache sein
ugotoviti
kaj je na stvari (feststellen,) was Sache ist, welche Bewandtnis es damit hat
kot stvari stoje wie die Dinge liegen
k stvari! zur Sache!
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
pobrati svoje stvari die Koffer packen, einpacken
priti do stvari zur Sache kommen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
stvari so se čisto spremenile das Blatt hat sich gewendet
to je v naravi stvari das ist in der Natur der Sache
v stvari sachlich