Franja

fūcinus 3 ( fūcus1) z lakmusovim barvilom (z orseljo) pobarvan; subst. fūcina -ōrum, n z lakmusovim barvilom (nam. s škrlatom) pobarvane tkanine: Q.

fūcōsus 3 (fūcus1) močno pobarvan, metaf. = popačen, ponarejen, nepristen, hlinjen, zgolj po imenu: laudes Ca., fr. merces, vicinitas Ci., amicitia Ci. ep., mendax et fucosa superstitio Val. Max. hinavstvo in svetohlinstvo; o osebah: Q., Ci.

lūteus¹ 3 (lūtum)

1. s katáncem pobarvan: chrysoccola l. Plin.

2. metaf.
a) zlatorumen, oranžnorumen, žafranast, rdečkastorumen, bled: panis Pl., Aurora (= gr. κροκόπεπλος) V., pallor H., palla Tib. (prim. lūridus); od tod subst. lūteum -ī, n α) rumena barva, rumeno, rumenina, rumén, žoltina: aliquid lutei Sen. ph., odoris iucundi colorisque in luteum inclinati Plin., odore medicato cum quadam acrimonia iucundo, colore in luteum languescente Plin. β) rumenjak (v jajcu): Plin.
b) rožnate barve, rožnobarven, rožnordeč, svetloškrlaten: papaver, soccus Cat., apices Plin.

miniānus 3 (minium) z mínijem (surikom) ali cinobrom pobarvan: Iuppiter Ci. ep. (?) Jupitrov kip (po večini izdaj miniatus).

oxigenado pobarvan s superoksidom (lasje)

rubric [rú:brik]

1. samostalnik
rubrika; z rdečimi ali s posebnimi črkami tiskan naslov (nadpis)
cerkev liturgijsko, obredno navodilo ali napotek; rdeča barva

2. pridevnik
rdeč, rdeče pobarvan (natiskan), rubriciran

striped [stráipt] pridevnik
progast, zebrasto progast, progasto pobarvan

stripy [stráipi] pridevnik
progast, progasto pobarvan

tinted [tíntid] pridevnik
rahlo pobarvan

tinted glass dimasto steklo

in-coquō -ere -coxī -coctum

1. v (na, ob) čem skuhati, vkuhati, zakuhati: Plin., Cels., Gell., viperinus cruor his herbis incoctus H., illic sucos incoquit O., radices incoque Baccho V. zakuhaj v vinu.

2. occ.
a) skuhati v čem = pomočiti v kaj, pobarvati: Sil., vellera Tyrios incocta rubores V. škrlatnordeče pobarvan; metaf.: incoctum generoso pectus honesto Pr. razžarjeno, navdano; tako tudi: quos autem plena iustitia … incoxerit Lact.
b) (kovino) variti ob čem = (s kovino) prevleči: album (plumbum) aereis operibus Plin. pokositriti, argentum Plin. posrebriti.

3. (pre)kuhati (o)peči, prepeči, ožgati: Lucan., Lact., tertia (Furia) fumantes incoquet igne genas O., fructus non admodum sole incocti Gell.; od tod pesn.: incocti corpora Mauri Sil. ožgani, počrneli.

4. s kuhanjem zgostiti, vkuhati: ladani sucum incoqui sole Plin.

pisan² (-a, -o) barvno: bunt (z veliko barv buntscheckig, s pisanimi listi buntblättrig, pobarvan buntbemalt, v živahnih barvah kunterbunt), -Bunt- (peščenjak der Buntsandstein); (drobno lisast) gesprenkelt; (barvit) farbenreich, farb(en)freudig, farbfroh; krava, konj: scheckig
pisana krava die Schecke
pisan konj der Schecke
rastlinstvo, botanika Bunter (pisana bilnica Bunter Schwingel), Bunt- (pisana ovsika der Bunthafer), Gefleckter (pisana smetlika Gefleckter Augentrost)

plȃvo prisl. plavo, modro, sinje: plavo obojen plavo, modro pobarvan; plavo se odražavati; bijelo-plavo-crvena zastava; crveno-plavo-bijela zastava; crveno-bijelo-plava zastava; plavo-bijelocrvena zastava

raddle¹ [rædl]

1. samostalnik
mineralogija hematit; okra

2. prehodni glagol
slikati (pleskati, mazati) z okro; rdeče pobarvati, preveč našminkati

raddled sleng preveč pobarvan s kozmetičnimi sredstvi, zlasti z rdečilom; pijan

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

Venetian [viní:šən]

1. pridevnik
benečanski, beneški

2. samostalnik
Benečan, -nka
(= Venetian blind, Venetian window) žaluzija (navojna oknica), benečansko okno

venetians množina vrvica za žaluzije
Venetian carpet tekač (preproga) po stopnišču
Venetian glass beneško steklo (kristal)
Venetian lace beneške čipke
Venetian ball steklena krogla z barvnimi vložki
Venetian chalk krojaška kreda
Venetian door steklena vrata
Venetian mast spiralno pobarvan jambor (za cestno dekoracijo)
Venetian pearl umeten biser (iz stekla)
Venetian window beneško okno (s tremi odprtinami)

ἁλι-πόρφῠρος 2 (πορφύρα) ep. s pravim škrlatom pobarvan, kakor morje škrlatnobarven.

ἁλουργής 2 ἁλουργός 3 (ἅλς, ἔργον) škrlatno pobarvan, škrlatast, bagren.

βαπτός 3 poet. omočen, pobarvan, črpan, zajet πηγή.

μέλᾱς, αινα, αν, gen. μέλανος, αίνης, ανος, ep. tudi μείλας [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. mēljan, pisati). – comp. μελάντερος, sup. μελάντατος] 1. črn, temen, temnobarven νύξ, κῦμα, temno pobarvan ναῦς. 2. čemeren, mračen, žalosten θάνατος, grozen, strašen, silen ὀδύναι; subst. τὸ μέλαν črnilo, τὸ μέλαν δρυός črna hrastova skorja.

μιλτ-ηλιφής 2 (ἀλείφω) rdeče pobarvan ali namazan.