Franja

bôk bȍka m, mest. na bòku, mn. bòkovi bòkōvā in bȍci bókā
1. bok, stran: prevrtati se s -a na bok; napasti s -a; bok lađe, broda
2. pobočje: u daljini modre se bokovi Kozare
3. iz oka iz boka da spremiš glej da pripraviš, kakor veš in znaš; stajati uz bok kome pomagati komu

Böschung, die, (-, -en) ([Flußböschung] Flussböschung) brežina, pobočje, Baukunst, Architektur leža, nasip

brae [brei] samostalnik
škotsko pobočje, reber, strma obala

caída ženski spol padanje, padec; padec vode; pobočje, (huda) strmina; nemilost

la caída de ojos povešenje oči (pogleda)
a la caída de la tarde ob nastopu noči
ir, andar de (capa) caída propasti
caídas pl volna puljenica; bistroumni domisleki

calata f

1. spuščanje; vdor, vpad:
la calata dei barbari vdor barbarov

2. alpin. sestop

3. strmina, pobočje

4. narečna kadenca:
la calata romana rimska kadenca

5. kej (za natovarjanje in iztovarjanje ladij)

6. spust, zaton:
la calata del sole sončni zaton

china¹ f strmina; pobočje:
scendere per la china spustiti se po pobočju
prendere una brutta china pren. kreniti po nevarni poti
essere sulla china degli anni pren. biti v zrelih letih

cōsta f

1. anat. (costola) rebro
velluto a coste tekstil rebrasti žamet

2. ekst. stran; bok:
di costa s strani; z boka, bočno

3. hrbet (npr. knjige)

4. obala:
costa rocciosa, frastagliata skalnata, členovita obala

5. reber; pobočje:
a mezza costa sredi pobočja

6. bot. rebro

costera ženski spol strmina, breg, pobočje; obala; čas lova na losose (ribe)

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

cuesta ženski spol breg, reber, pobočje; pot navzdol, sestop

cuesta abajo nizdol
cuesta arriba navkreber; s težavo
llevar a cuestas na hrbtu nositi
no puedo con ello a cuestas to je preveč, to je pretežko zame

déclination [-sjɔ̃] féminin odklon; vieilli pobočje, strmina, breg

declive moški spol strmina, pobočje

en declive strm; propadajoč

declivio m (pl. -vi) pobočje, strmina

dēclīvis -e (dē in clīvus)

1. navzdol obrnjen, nagnjen, polóžen, strm: Lucan., Plin., Prud., collis ab summo aequaliter ad flumen Sabim C., d. et praeceps locus, iniquo loco et leniter declivi C., d. latitudo S., ripa O., Aesulae declive arvum H.; pesn.: flumina declivia O. navzdol tekoče, iter declive senectae O.; adv. komp. dēclīvius: Cass.; subst. dēclīve -is, n breg, pobočje, nagnjen svet, strmina, reber: per declive se recipere C., per declive … feruntur O., ex semita proclivi ruit in declive L., declivia et devexa C. strmi in navzdol nagnjeni kraji.

2. pren.
a) (časovno) h koncu se nagibajoč: mulier aetate declivis Plin. iun. priletna (z eno nogo že v grobu), sol iam occasui declivis est Min. se že nagiba k zatonu, considera, quod dies ad occasum declivior sit Vulg. da se bolj k večeru nagiba.
b) ki se duševno nagiba k čemu: animae … ad peccatorum genera universa declives Arn.

dēclīvitās -ātis, f (dēclīvis) obrnjenost navzdol, nagnjenost, strmost, položnost: loci C.; met. pobočje, ježa (obronek), plazina: Amm.

déclivité [-vite] féminin nagnjenost, strmina; pobočje; strmec, padec (reke)

declivity [diklíviti] samostalnik
pobočje, strmina, reber

descenso moški spol sestop; pobočje, strmina, padec

descent [disént] samostalnik
sestop, spust; izkrcanje sovražnika; pobočje, strmina; podedovanje; izvor, rod, pokolenje

to make a descent izkrcati se, nepričakovano napasti
to acquire by descent podedovati
descent from the cross snemanje s križa
descent into Hell pot v pekel

dip² [dip] samostalnik
potopitev, potapljanje; kratka kopel; jamica; nagnjenost, pobočje, padec; sveča; bežen pogled; omaka
sleng žepar

to have (ali take) a dip okopati se
the dip of the compass inklinacija magnetnice
the dip of the horizon depresija horizonta
a dip in price padec cen