Franja

izàžeti ìzažnjēm, izàžanjēm
1. požeti: izažeti čitavu njivu
2. z žetvijo zaslužiti: koliko si ti, sejo, ovoga ljeta izažela novaca?

ìžeti ìžanjēm, ižànji ìžnjeh ìžnje, ìžeo ìžela in ìžnjeo ìžnjela dial. požeti: bi li mogao ovu njivu za jedan dan ižeti

mähen¹ Gras: kositi, pokositi; Getreide: žeti, požeti

metō² -ere, pf. opisan z messum fēcī (messuī, gl. opombo), messum (kor. *(a)mē- kositi, žeti; prim. gr. ἀμάω kosim, žanjem, ἀμάομαι zbiram, ἀμητός požeti plod, požeto polje, lat. messis)

1. (po)kositi, (po)žeti: Ca. fr., Varr., Col., in metendo occupati O., pabula falce metis O.; subst. pt. pr. metentēs L. kosci; occ. rezati, odrez(ov)ati, odseka(va)ti, odbi(ja)ti, (od)striči: arva Pr., postremus metito (sc. uvas) V., barbam Iuv., barbam forcipe Mart., barbam Iuv., capillos Mart., rosam police Mart., virgā lilia summa O., ferra metebat aper O. je odžiral; metaf. (po)kositi, (po)sekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, poraziti, (po)tolči, podreti (podirati), (po)moriti: proxima quaeque metit gladio latumque per agmen ardens limitem agit ferro V., primos et extremos metendo stravit humum H., metit Orcus grandia cum parvis O.

2. žeti, nažeti, požeti, (po)kositi: messem Pl., vindemiam Plin. brati, obirati, trgati, uva metitur Plin. se trga; (o drugih pridelkih) brati, nab(i)rati, ob(i)rati, zb(i)rati: tus Plin., purpureosque metunt flores et flumina libant summa leves O. nabirajo med iz škrlatnih cvetk; meton. = prebivati kje: qui Batulum metunt Sil.; pren.: ut sementem feceris, ita metes Ci., sibi quisque ruri metit Pl. vsakdo gleda na svojo korist, mihi istic nec seritur nec metitur Pl. od tega nimam nobene koristi, to me nič ne briga.

Opomba: Prvotni pravilni pf. messuī: Ca. ap. P. F., Prisc., M.

miētere v. tr. (pres. miēto)

1. agr. kositi, žeti

2. pren. pokositi

3. pren. požeti:
mietere allori imeti velik uspeh

pròžeti pròžanjēm, prȍžnjēm, prožànji in pròžnji, pròžeh pròže in pròžnjeh pròžnje, pròžeo -ela in pròžnjeo -ela prežeti, požeti

recolectar nabrati, pobrati (poljske) pridelke, pod streho jih spraviti; žeti, požeti

re-tondeō -ēre (—) -tōnsus (re in tondēre) (po)striči, (o)striči, metaf. pokositi, požeti: retonsarum (sc. segetum) etiam semel omnino certum est granum longius fieri et inane cassumque ac satum non nasci Plin.

sàžeti sȁžnjem, sàžanjēm sežeti, požeti

sàžnjeti sȁžnjēm sežeti, požeti

schneiden (schnitt, geschnitten) rezati; narezati; weg: odrezati; durch: prerezati; in: vrezati, Kräuter in die Suppe: narezati v; aus: izrezati; Kleider: urezati, ukrojiti; Bäume usw.: Agronomie und Gartenbau obrezovati; Haare, Nägel: striči, postriči, ostriči; Getreide: žeti, požeti; Gras: kositi, pokositi; Holz: žagati; Physik, Mathematik sekati (sich se); Karten: izbijati; (eine Schnittwunde beibringen) urezati (sich se); figurativ einen Menschen: ignorirati, ne pozdravljati; mit dem Auto eine Kurve: sekati; ein Fahrzeug: skočiti pred; ein Tier: rezati, kastrirati; Wein: rezati

пожа́ти -жну́ док., požéti -žánjem dov.

desyerbar (travo) s srpom požeti

falcar [c/qu] požeti s srpom

obžéti obžanjem
1. požeti oko čega: obžeti sadike
2. požeti vrhove: obžeti žito

odžéti odžanjem
1. odžeti: odžeti nekoliko snopov
2. dožeti, sve požeti

prae-cerpō -ere -cerpsī -cerptum (prae in carpere)

1. spredaj potrgati, spredaj požeti: densas aristas Cat., tenera germinum Plin., iubas Stat.

2. poprej (predčasno) potrgati (požeti, pokositi): messes O.

3. metaf.
a) tako rekoč „od ust vzeti (jemati) kaj“, prevze(ma)ti komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si kaj, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: Val. Max. idr., non praecerpo fructum officii tui Ci., laetitia praecerpta L. že prej okušeno veselje, gratiam novitatis et florem epistulae loquacitate praecerpere Plin. iun., vates futura praecerpunt Min. gledajo v prihodnost.
b) delati (narediti) izpiske, izpis(ov)ati, ekscerpirati: cum Aristotelis libros problematorum praecerperemus Gell.

swathe [swéið]

1. samostalnik
povoj, ovoj
medicina obveza, obkladek
figurativno vez

2. prehodni glagol
oviti, omotati (with z)
(tesno) zaviti, poviti (in v)
žeti, požeti (žito) in pustiti ležati v redeh (vrstah)

aplauso moški spol ploskanje, aplavz, odobravanje

aplauso atronador gromovit aplavz
oír aplauso požeti odobravanje

aplavz samostalnik
(ploskanje) ▸ taps