Franja

nadihati se povratni glagol
1. (o zraku) ▸ teleszívja magát [levegővel]Proti večeru smo šli iz stanovanja, da smo se malo nadihali svežega zraka. ▸ Estefelé kimentünk a lakásból, hogy szívjunk egy kis friss levegőt.

2. (vdihniti škodljivo snov) približek prevedka ▸ belélegezNudili so prvo pomoč osebi, ki je skušala sama pogasiti požar, a se je nadihala plinov. ▸ Elsősegélyt nyújtottak egy személynek, aki megpróbálta maga eloltani a tüzet, de gázokat lélegzett be.

3. (o posledici napora) ▸ kifújja magát
Vsakih petindvajset metrov se je moral ustaviti in nadihati. ▸ 25 méterenként meg kellett állnia, hogy kifújja magát.
Po olimpijskih igrah v Londonu se je spočila, nadihala in vnovič dokazala, da ji ni para. ▸ A londoni olimpia után kipihente, kifújta magát, és ismét bebizonyította, hogy felülmúlhatatlan.

4. (naužiti se zaželene snovi ali vonja) ▸ teleszippantja magát Nadiha se eksotičnega parfuma iz bele sandalovine, lubja, cimetovih dreves in vonja evkaliptusovih listov. ▸ Teleszippantja magát a fehér szantálfa, a fakéreg, a fahéj és az eukaliptuszlevelek egzotikus illatával.

5. (o izkušnjah ali situacijah) ▸ teleszívja magát, kiélvezOdklopiti vsakdanjik, spoznati nove kulture, nadihati se drugačnega zraka in poskusiti drugačno hrano. ▸ Kikapcsolni a hétköznapokat, új kultúrákat megismerni, teleszívni magunkat más levegővel, és másfajta ételeket kóstolni.
Miru se najbolj nadiha zgodaj zjutraj, ko se čez travnike sprehodi do bližnje cerkvice. ▸ A nyugalmat leginkább a kora reggeli órákban élvezheti ki, amikor átsétál a réteken a közeli templomhoz.

ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
umetni ogenj fuegos m pl artificiales
alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
dati alarm za ogenj tocar a fuego
dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
igrati se z ognjem jugar con fuego
imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
sipati ogenj (iskre) echar lumbre
ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale

omején (umsko) borné, obtus, stupide, imbécile ; familiarno bouché, simple (ali faible, pauvre) d'esprit, cruche, gourde, nigaud, lourd ; (zmanjšan) limité, restreint, réduit, étriqué ; (prostorsko) localisé, circonscrit

omejene pamete d'esprit obtus (ali borné, lourd, épais)
omejena hitrost, vidljivost vitesse ženski spol, visibilité ženski spol limitée
družba z omejenim jamstvom société ženski spol à responsabilité limitée
v omejenem obsegu dans des proportions réduites
omejena sredstva moyens moški spol množine limités (ali restreints), ressources ženski spol množine limitées (ali restreintes)
omejena naziranja opinions ženski spol množine restreintes
imeti omejen delovni čas avoir un temps de travail réduit
požar je bil hitro omejen l'incendie moški spol a été vite localisé (ali circonscrit)

pogasíti éteindre, étouffer le feu

pogasiti ogenj, požar éteindre (ali noyer) un feu, un incendie
pogasiti žejo apaiser (ali étancher) la soif, se désaltérer

pogasíti (-ím) perf. tr. spegnere; estinguere:
pogasiti požar spegnere un incendio
pren. pogasiti žejo dissetarsi, cavarsi la sete

rudnišk|i (-a, -o) Bergwerks-, Gruben- (požar der Grubenbrand, lokomotiva die Grubenlokomotive, nesreča das Grubenunglück)

rúdniški mine(-); pit(-)

rúdniška nesreča mine disaster
rúdniška jalovina burrow
rúdniški paznik mine overseer, mine-captain
rúdniški rov mine level
rúdniški (jamski) les pit props
rúdniška voda pit water
rúdniška železnica pit railway
rúdniško obratovanje mining, underground working
rúdniška eksplozija colliery explosion
rúdniški jašek mine (ali pit) shaft
rúdniški požar mine fire
rúdniški eksplozivni plin firedamp, mine gas

rúdniški (-a -o) adj. di, della, da miniera:
rudniške naprave impianti della miniera
rudniška lokomotiva locomotiva da miniera
rudniški voziček carrello da miniera; berlina
rudniški les legname da miniera
rudniški požar incenio in miniera
rudniško prezračevanje ventilazione di miniera
rudniški jašek pozzo di miniera
rudniški rov galleria di miniera

samomorilski pridevnik
1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkosV samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkosságiOtroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkosKljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.

selítev migration; (iz hiše) removal; change of abode (ali of residence, of dwelling)

selítev narodov migration of people; (masovna) trek; (ponoči, ne da bi plačali stanarino) moonlight flit
doklada za selítev allowance for removal
po naši selítvi v to hišo after our removal to this house
tri selítve je isto kot požar three removals are as bad as a fire

sob|a [ô] ženski spol (-e …) das Zimmer (bolniška Krankenzimmer, delovna Arbeitszimmer, dnevna Wohnzimmer, dvoposteljna Doppelzimmer, Zweibettzimmer, enoposteljna Einzelzimmer, Einzelbettzimmer, Einbettzimmer, hotelska Hotelzimmer, kmečka Bauernzimmer, konferenčna Konferenzzimmer, lovska Jagdzimmer, otroška Kinderzimmer, podnajemniška Untermietzimmer, prehodna Durchgangszimmer, privatna Privatzimmer, sejna Sitzungszimmer, za goste Gastzimmer, Gästezimmer, za kadilce Raucherzimmmer, za obiske Besuchszimmer, za osebje Personalzimmer, za umirajoče Sterbezimmer, z balkonom Balkonzimmer, sosednja Nebenzimmer, Nachbarzimmer, spominska Gedenkzimmer, triposteljna Dreibettzimmer, tujska Fremdenzimmer, vogalna Eckzimmer, zadnja Hinterzimmer); die Stube, (kamra) die Kammer
ključ sobe der Zimmerschlüssel
oddajamo sobe Zimmer frei/Zimmer zu vermieten
oddajati sobe Gäste beherbergen
številka sobe die Zimmernummer
vrata sobe die Zimmertür
požar v sobi der Zimmerbrand
zrak v sobi die Zimmerluft
iti v sobo ins Zimmer gehen, v hotelu ipd.: aufs Zimmer gehen

svetóven world, worldwide; world's; cosmopolitan; universal

svetóvno čudo wonder of the world
svetóvna gospodarska konferenca international economic conference
svetóvna gospodarska kriza international economic crisis, world depression
svetóvno gospodarstvo world trade and industry
svetóvni jezik world language
svetóvni mir world peace
svetóvna literatura, književnost world literature
svetóvno naziranje, nazor ideology, world-outlook, outlook on life, (philosophical) conception of the world, world view, views pl, (nemško) weltanschauung
svetóvna politika world politics pl, foreign policy on a (ali the) grand scale
svetóvni prvak world champion
svetóvno prvenstvo world championship
svetóvni rekord world record
svetóvni požar universal conflagration
svetóvna razstava International Exhibition, World Fair
svetóv sloves worldwide fame, international reputation
svetóvni trg international market
svetóvna trgovina world trade, international commerce
svetóvna sila world power
(prva) svetóvna vojna the (First) World War
svetóvno znan world-famous, world-renowned
svetóvna zgodovina universal history, world history

svetóven du monde, mondial, universel, international

svetovno čudo merveille ženski spol du monde
svetovno gibanje mouvement mondial
svetovno gospodarstvo économie mondiale
svetovna gospodarska konferenca conférence économique internationale
svetovna gospodarska kriza crise économique mondiale
svetovni jezik langue universelle
svetovna literatura littérature universelle
svetovni mir paix ženski spol du monde (ali mondiale, filozofija universelle)
svetovno mnenje opinion mondiale
svetovno morje océan moški spol
svetovni nazor conception ženski spol du monde, idéologie ženski spol, idées qu'on a sur le monde
svetovna politika politique mondiale
svetovni položaj situation mondiale
svetovno potovanje tour moški spol du monde
svetovni požar conflagration universelle
svetovni prestiž, sloves réputation (ali renommée) mondiale (ali universelle), prestige international
svetovna produkcija production mondiale
svetovno prvenstvo championnat moški spol du monde
svetovna razstava exposition universelle
svetovni rekord record mondial
svetovni rekorder détenteur moški spol du record mondial
svetovna sila puissance mondiale
svetovna sindikalna zveza fédération syndicale mondiale
svetovna trgovina commerce mondial, échanges internationaux
svetovna vojna guerre mondiale
prva (druga) svetovna vojna Première (Deuxième) Guerre mondiale
Svetovna zdravstvena organizacija Organisation mondiale de la santé (O.M.S.)
svetovna zgodovina histoire universelle
svetovna zveza union internationale

svetóven mundial; universal; del mundo; internacional

Svetovna Banka Banco m Mundial
svetovni kongres (gibanje, gospodarstvo, organizacija, požar, mir) congreso m (movimiento m, economía f, organización f, conflagración f, paz f) mundial
svetovno mnenje opinión f del (ali al) mundo
svetovni jezik (razstava, zgodovina) idioma m (exposición f historia f) universal
svetovna književnost literatura universal (ali mundial)
svetovno morje océano m
svetovna politika (trg, prestiž) política f (mercado m, prestigio m) internacional
svetovna država imperio m
svetovna sila potencia f mundial, gran potencia f
svetovni sloves fama f (ali renombre m) mundial
svetovna gospodarska konferenca conferencia f económica internacional
svetovna gospodarska kriza crisis f económica mundial
svetovni nazor concepción f del mundo, (ideologija) ideología f; cosmovisión f
svetovna produkcija producción f mundial
svetovni položaj situación f mundial (ali internacional)
svetovno potovanje vuelta f al mundo, viaje m alrededor del mundo
svetovna trgovina comercio m mundial (ali internacional)
svetovni zemljevid mapamundi m
svetovno čudo maravilla f del mundo
svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
svetovna zdravstvena organizacija Organización f Mundial de la Salud (krajšava: OMS)
svetovna sindikalna zveza Confederación f Internacional de Sindicatos
svetovni potnik trotamundos m
svetovni, -a prvak(inja) campeón m, -ona f mundial (ali del mundo)
svetovno prvenstvo campeonato m mundial (ali del mundo)
svetovni rekord marca f (ali angl record, récord m) mundial
svetovni, -a rekorder(ka) poseedor m, -ra f de la marca (ali angl del récord, record) mundial
svetovna vojna guerra f mundial
prva svetovna vojna (1914 do 1918) la primera guerra mundial
druga svetovna vojna (1939-1945) la segunda guerra mundial
svetovna zveza unión f internacional
svetovna zveza bivših bojevnikov Federación f Mundial de Excombatientes

šíriti (-im)

A) imperf.

1. allargare:
širiti cesto allargare una strada

2. dilatare:
širiti nosnice dilatare le narici

3. ampliare, sviluppare:
širiti naselje ampliare l'abitato

4. divulgare, diffondere; diramare:
širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

5. emanare, propagare:
cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

3. stendersi:
okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità

travnišk|i (-a, -o) Wiesen- ( živalstvo, zoologijacipa der Wiesenpieper, čmrlj die Wiesenhummel, pisanka die Wiesen-Blindwanze, slinarica die Wiesen-Schaumzikade, rastlinstvo, botanika bilnica der Wiesen-Schwingel, kozja brada der Wiesen-Bocksbart, plevel das Wiesenunkraut, cvetica die Wiesenblume, rastlina Wiesenpflanze, trajnica die Wiesenstaude)
travniški požar das Lauffeuer ➞ → kukmak, detelja, glavinec, latovka …

ukrotíti (-ím) perf.

1. domare, addomesticare, ammansire:
ukrotiti leva domare un leone

2. ekst. domare; frenare, aver ragione di:
ukrotiti požar domare l'incendio
ukrotiti inflacijo frenare l'inflazione

3. pren. (obvladati) frenare, trattenere, reprimere:
ukrotiti jezo, strast reprimere la rabbia, frenare la passione
pren. žarg. alp. ukrotiti steno scalare la parete

vést¹ (-í) f

1. coscienza:
delati po vesti fare, agire secondo coscienza
očitek vesti scrupolo di coscienza
pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

3. (v pred. rabi)
biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

4. pren.
mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
jur. ugovor vesti obiezione di coscienza

vzbuhávati (-am) | vzbúhniti (-em) imperf., perf.

1. divampare:
požar je vzbuhnil divampò un incendio

2. manifestarsi d'un tratto, con violenza; prorompere

3. scoppiare, esplodere (con suono sordo, cupo):
za vsako malenkost vzbuhne per ogni nonnulla gli salta la mosca al naso, perde le staffe
vzbuhniti v krohot scoppiare a ridere, scoppiare in una risata

zadušíti (-ím)

A) perf.

1. soffocare; strangolare

2. pren. (s silo zavreti) soffocare, domare, stroncare:
zadušiti revolucijo, vstajo soffocare la rivoluzione, la rivolta
zadušiti v kali, v krvi soffocare in germe, nel sangue

3. pren. soffocare, frenare, reprimere:
zadušiti smeh, solze frenare le risa, le lacrime

4. attenuare, attutire, smorzare (il suono e sim.)

5. soffocare, spegnere:
zadušiti plamen, požar spegnere le fiamme, l'incendio

B) zadušíti se (-ím se) perf. refl. soffocarsi, asfissiarsi