Franja

clādēs (clādis L. ) -is, gen. pl. nav. clādium, redko clādum (Sil., Amm.), f

1. poškodba, izguba: cui (Mucio) postea Scaevolae a clade dextrae manus cognomen inditum L.

2. pren. škoda, okvara, izguba, nadloga, nezgoda, nesreča: illam meam cladem maximum esse rei publ. vulnus iudicastis Ci., urbs sine Milonis clade nunquam esset conquietura Ci., alium alia clades oppressit S., gens integra a cladibus belli L. od škode zaradi vojne, od vojne bede, eā clade L. po tistem pustošenju, instantes clades L. kuge, pomori, hoc fonte derivata clades in patriam populumque fluxit H., quis tot... clades nunc singulorum, nunc universorum... animo adsequi queat Cu.; met. (o osebi, ki pripravlja komu pogubo) kuga, mučitelj, pogubitelj, moritelj: has pestes sociorum, militum clades tenetis? Ci., quis (relinquat) Scipiadas, clades Libyae V. Scipiona (mlajšega in starejšega), pogubitelja Libije (= Kartagine), haec clades Lamp. (o Heliogabalu), illa clades Lamp. (o vlačugah).

3. nesreča v vojni, poboj, poraz: cl. acerbissima Marii Ci., sine clade victor H., iret ut ad muros... et subita turbaret clade Latinos V., cladem hosti affere Ci. ali inferre L. sovražnika poraziti, potolči, cladem facere S. poboj napraviti, suā temeritate contracta clades L., cladem accipere Ci., L. poraz utrpeti, poražen biti, cladem accipere ab hoste L. ali in Britannia T., terrestris navalisque cl. Cu. poraz na kopnem in na morju.

contusion [kəntjú:žən] samostalnik
medicina zdrobitev, zmečkanina, obtolčenina, poškodba, ranitev

contusión ženski spol zmečkanina, obtolkljaj; poškodba

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

danneggiamento m

1. poškodovanje; poškodba

2. okvara

danno m

1. škoda:
danno subito pretrpljena škoda
danni di guerra vojna škoda
danni alle colture škoda na posevkih
risarcimento dei danni povračilo škode
procurare, fare, arrecare, causare danno (a) škoditi, škodovati (komu)
subire, patire, soffrire danno utrpeti škodo
chiedere i danni zahtevati povračilo škode
stare coi danni e con le beffe pren. utrpeti škodo, povrh pa še sramoto
mio, tuo, nostro danno tem slabše zame, zate, za nas
a mio, tuo, nostro danno v mojo, tvojo, svojo, našo škodo

2. pravo škoda:
danno emergente dejanska škoda

3. med. poškodba, sprememba

daño moški spol škoda, izguba; poškodba; pogubljenje

daño de guerra vojna škoda
en daño (de alg.) v škodo (nekoga)
sin daño de barras brez nevarnosti
causar daño prizadeti škodo, (o)škodovati
hacerse daño poškodovati se
no hace daño ne boli
indemnización de daños odškodnina

defect¹ [difékt] samostalnik (in)
pomanjkanje; napaka, hiba, okvara, poškodba

trgovina defect in manufacture tovarniška napaka
defect in the material napaka v blagu
in defect of zaradi pomanjkanja česa

dégradation [-dasjɔ̃] féminin, militaire odvzetje čina, degradacija; figuré ponižanje; oskrunjenje (spomenika); propad; poškodba, poškodovanost; postopno slabljenje (svetlobe, barv); géologie erozija

dégradation d'un officier odvzem čina častniku
dégradation d'un bâtiment razpadanje zgradbe
dégradation civique izguba državljanskih pravic
dégradations pluriel des fresques poškodbe fresk

deterioración ženski spol poslabšanje, pokvarjenje; poškodba; sprijenost, propad

mercancías de facil deterioración lahko pokvarljivo blago
preservar de deterioración obvarovati pred škodo

dommage [dɔmaž] masculin škoda, kvar; izguba; poškodba

dommage matériel gmotna škoda
dommages (matériels) de guerre vojna (gmotna) škoda
dommages-intérêts masculin pluriel odškodnina
dommages pluriel d'occupation okupacijska škoda
dommage pécuniaire denarna, premoženjska škoda
dommages et intérêts povrnitev škode z obrestmi
indemnité de dommages de guerre vojna odškodnina
quel dommage! kaka škoda!
(c'est) dommage que vous ne puissiez les attendre škoda, da jih ne morete počakati
causer, être responsable du dommage povzročiti, biti odgovoren za škodo
éprouver, subir, supporter du, le dommage trpeti škodo
demander, obtenir des dommages-intérêts zahtevati, dobiti odškodnino
intenter une action en dommages-intérêts tožiti za odškodnino
dommage rend sage (proverbe) prizadejana škoda človeka izpametuje
régler, réparer les dommages poravnati škodo
constatation féminin des dommages ugotovitev škode

endamagement [indǽmidžmənt] samostalnik
poškodba, okvara

endommagement [ɑ̃dɔmažmɑ̃] masculin poškodovanje, poškodba

estrago moški spol opustošenje, uničenje; grozota; prelivanje krvi, klanje; poškodba, škoda

causar estrago(s) opustošiti, uničiti, povzročiti bedo

harm¹ [ha:m] samostalnik
škoda, poškodba; krivica

pravno bodily harm telesna poškodba
to do harm to s.o. škoditi komu
there is no harm in ne škodi
where is the harm in? v čem je tu kaj slabega?
he meant no harm ni mislil nič slabega
out of harm's way na varnem

havàrija ž navt., aer. škoda, poškodba: brod, teret je pretrpeo -u

herida ženski spol rana, poškodba; zabod, udarec; žalitev

herida contusa zmečkanina (rana)
herida incisa urez
herida ligera (grave) lahka (težka) rana
herida mortal (de necesidad) smrtna rana
herida de pronóstico reservado nevarna rana
herida punzante vbodna rana
producir una herida zadati rano
vendar una herida obvezati rano
resollar (respirar) por la herida čutiti se prizadetega zaradi slučajne besede

hurt¹ [hə:t] samostalnik
poškodba, rana (tudi figurativno)
bolečina; žalitev; škoda (to za)

impairment [impɛ́əmənt] samostalnik
poslabšanje, oslabitev; poškodba; škodljivost (zdravju)

iniūria -ae, f (subst. f. adj. iniūrius)

1. krivica, kršenje (rušenje, razžalitev) pravice: si sceleris tanta est iniuria nostri, spargite me in fluctus V., id factum est praetoris iniuriā Ci. po krivičnosti, qui iniuriam decernebat Ci. je krivično sodil, iniuriam queri Ci. pritožiti se o … , zaradi … , facere Ci. krivico storiti (delati); pogosto abl. iniuriā po krivici, protipravno: Pl., Ter., Q., civibus iniuriā suspectus Ci., non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci. ne po krivici = po pravici, in altiorem locum ascenderat; neque iniuriā Ci.; nam. abl. tudi per iniuriam: Ci.

2. occ.
a) krivica = sila, nasilje, nasilstvo, nasilno dejanje: S., Iuv., Iust., Q., Fl., Antonium in mediis iniuriis mors oppressit Ci.; s subjektnim gen.: quantum dolorem sociorum animis inusserint Verris iniuriae Ci., belli iniurias pati Ci.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria tua Ci. ki si ga ti zagrešil, tuae tibi occurrunt iniuriae Ci., iniuriam tuam persequar Ci.; z objektnim gen. (komu storjena sila, proti komu izvršeno nasilno dejanje): hae decumanorum iniuriae Ci., iniuriae sociorum Ci., S. nasilje proti … , in nullius iniuriam T., i. deorum, minorum T., patriae N., Sabinarum ex iniuriā L., parentum Iust., senatoris Suet.; nam. gen. svojilni zaimek: iniuria sua S. njemu storjena ali iniuriae in populum Romanum L.; z epeksegetičnim gen.: iniuria legatorum violatorum L. nasilne žalitve poslancev, alicui iniuriam facere, inferre, imponere Ci. = offerre Ter. = afferre Q. = aliquem iniuriā adficere Ci., Ter. = iniuriam in aliquem immittere, iacere Ci. storiti (delati), prizade(va)ti, iniuriam accipere Ci., Cu., Suet., N. ali pati, subire Ci. ali perferre Amm. trpeti, iniuriam defendere Ci., C., propulsare Ci., repellere L. krivico odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati) jo, ulcisci, vindicare Ci., Cu. maščevati, tibi a me nulla orta est iniuria Ter., iniuriam persequi C., conflare Ci., revellere Ci. ep.
b) oskrunitev neomožene ženske, zapeljevanje sploh: me iniuriam fecisse filiae Pl. da sem oskrunil, teneriores annos ab iniuriā sanctitas docentis custodiat Q.
c) (raz)žalitev: iniuria spretae formae V. sramota zaradi …
č) kot jur. t. t. (večinoma v pl.): storjena krivica = razžalitev, razžaljenje časti: oblivisci iniuriarum N., actio iniuriarum Ci. pravda zaradi razžalitve, Turpio … condemnatus (damnatus) iniuriarum Ci. obsojen zaradi razžaljenja časti, monet te Calpurnius iniuriarum Ci., iniuriarum dicam alicui scribere Ter. natvesti komu pravdo zaradi … , agere iniuriarum Icti. tožiti zaradi … , una iniuria est tecum Ter., iniuriarum formulam alicui intendere Suet. napeti proti komu, iniuriarum postulari Suet., reus iniuriarum Q.
d) nepravična (pretirana) strogost, ostrost: paterna Ter.
e) poškodba, škoda: Iuv., iniuria frigorum Plin., vinculorum Iust., serpentium Plin. kačji pik, quidquid ex illā (regulā) mutaveris, recti iniuria est Sen. ph. je poškodba ravne črte = je odstopek od ravne črte, ab iniuriā oblivionis aliquem asserere Plin. iun. rešiti pozabljenosti, iniuria sterilitatis, orbitatis Plin. iun., militiae Iust., sine iniuriā Col., Suet., sine pluviarum iniuriā Front. brez škodljivega učinkovanja (delovanja, vplivanja).

3. meton.
a) krivično (protipravno) pridobljena stvar: pertinaces ad obtinendam iniuriam L.
b) maščevanje (zaradi prestane krivice), kazen: iniuria consulis etiam si iusta, non tamen in magistratu exercenda est L., nostrae iniuria caedis V.