Franja

pročèšljati pròčešljām, pročèšljām
1. počesati: pročešljati kosu, bradu
2. pregrebenati: pročešljati vunu

šćèšljati ščȅšljām sčesati, počesati: šćešljati kosu

tocar [c/qu] urediti, počesati (lase)

tocarse nadeti si pokrivalo; (s)frizirati se, počesati se

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

začèšljati zàčešljām (se) počesati (se), začesati (se): začešljati djevojku; djevojka se začešljala

zglȁditi -īm
1. pogladiti: zgladiti čelo rukom
2. zgladiti: zgladiti razlike medu ljudima
3. počesati: zgladiti kosu

зачеса́ти -чешу́ док., počesáti -čéšem dov.

почесать počesati

причеса́ти -чешу́ док., počesáti -čéšem dov.

distinguō -ere -stīnxī -stinctum (prim. īnstīgō), „z barvami razločiti“, od tod

1. raznoliko (po)barvati, (po)pisati, pestro (po)slikati, (po)risati: iam tibi lividos (proleptični atrib.) distinguet autumnus racemos H. ti bo raznoliko pomodrila, nigram medio frontem distinctus ab albo O. z belo liso sredi črnega čela, auro album d. Cu. pretkati.

2. raznoliko (o)krasiti, (o)lepšati, (o)zaljšati, (na)kititi, obložiti s čim: pocula ex auro, quae gemmis erant distincta clarissimis Ci., distincta gemmis fulgentibus pocula Lact., litora distincta tectis et urbibus Ci., via illa nostra castris Threiciis distincta Ci., gladius, cuius vagina gemmis distinguitur Sen. ph., planitiem eius crebris distinguentibus rivis Cu. poživljajo, d. vestem clavo Sil., parietes lapide Suet., silva … palmeto et opobalsameto distinguitur Iust., distincta radiis corona Fl. žarni venec; pren.
a) (o govoru): d. orationem Ci., L., id non debet esse fusum aequabiliter per omnem orationem, sed ita distinctum, ut … Ci. ampak mora biti tako razporejeno, da …
b) kaj premenja(va)ti, spremeniti (spreminjati), nekaj spremembe da(ja)ti čemu: ut … voluptas distingui possit Ci., d. historiam varietate locorum Ci., ab quibus utrisque variatur aliquid, distinguitur Ci. ki oba (pesnik in glasbenik) nekaj spreminjata in premenjavata (= glasovno vrsto in časovno mero), hoc carmen (pesništvo) … , quod apte quantaslibet occupationes curasque distinguit Plin., d. cenam comoedis, graviora opera lusibus Plin. iun., epulas ludo Sil.

3. odločiti (odločevati), ločiti, oddeliti (oddeljevati), deliti: onus inclusum (zemljo) eodem numero O., vites semitis decumanisque Col.; occ. lase na prečo počesati: crinem doctā manu Sen. tr., capillum Ap., cedo acum crinibus distinguendis Tert., caput (= capillum) acu d. Cl.

4. pren. razločiti (razločevati), razlikovati, ločiti: Sil., Suet., Amm., servos Ci., crimina Ci., T., artificem ab inscio, Granium a Cassio, vera a falsis Ci., vero d. falsum H., d. oratorum genera aetatibus Ci., voces in partes Ci., distingui intervallis Ci., fetus suos non distinguunt ferae Sen. ph., simiarum genera caudis inter se distinguuntur Plin., d. genera causarum Q., dies ordine Iuv., ut discretus labor fortes ignavosque distingueret T.; z odvisnim vprašanjem: quid inter naturam et rationem intersit, non distinguitur Ci.; v absolutnem abl.: non distincto, suā an alienā manu T. ne da bi se bilo razločilo; occ.
a) gram. z ločili ločiti: versum Q., exemplaria Suet.
b) konč(ev)ati: contationem (= cunctationem) Ap.
c) dognati, poravnati, razsoditi (razsojati): causas Lamp., Cod. I., iurgia Amm. — Od tod adj. pt. pf. distinctus 3, adv. -ē

1. raznoliko (po)barvan, pester, barvit, pisan: distinctae floribus herbae, retia maculis distincta O.

2. raznoliko okrašen, ozaljšan, uravnan: urbs delubris distincta, Cynosura stellis distincta, caelum astris distinctum Ci., vitae genus distinctum Plin. iun.

3. raznolik, mnogovrsten: illa (Macedonum) phalanx … unius generis, Romana acies distinctior L.

4. strogo ločen, določen (-čna -čno): d. gradus dignitatis Ci., distincta genera esse delictorum Ci.; (o govoru) razločen, jasen in določen, natančen: sermo Q., apte, distincte, ornate dicere Ci., distincte scribere Ci., cum in eo (libro) distinctius (natančneje) dictum sit, disperse (le tu in tam) autem de confirmatione Ci., distinctius in Graeco reperias ϑεοσέβειαν Aug.; pren. (o govorniku) jasen in določen = jasno in določno govoreč: in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci., utroque (sc. C. Graccho et Crasso) distinctior … Cicero T.

5. po času različen, časovno oddaljen: Hesiodus circa CXX annos distinctus ab Homeri aetate Vell.

hochkämmen počesati navzgor

nàgladiti -īm
I. nabrusiti: nagladiti nož, kosu
II. nagladiti se počesati se: od lijenosti se ne umije i ne nagladi

part³ [pa:t]

1. prehodni glagol
deliti, razdeliti, razčleniti; ločiti (prijatelje, sovražnike), razdreti (prijateljstvo)
ameriško počesati lase na prečo; podeliti, razdeliti (among med)
fiziologija izločati
kemija razstaviti, ločiti (kovine)

2. neprehodni glagol
ločiti se, raziti se, razdeliti se
navtika strgati se (sidrna vrv, kabel)
pogovorno ločiti se od denarja, plačati

to part company ločiti se, raziti se
let us part friends razidimo se kot prijatelji
navtika, sleng to part brass-rags razdreti prijateljstvo
to part with opustiti, ločiti se od česa, prodati, znebiti se
to part with s.o. odpustiti koga, posloviti se od koga
to part up with prodati, izročiti kaj

pettinare

A) v. tr. (pres. pēttino)

1. česati

2. tekstil česati, mikati

3. šalj. premikastiti; oštevati

B) ➞ pettinarsi v. rifl. (pres. mi pēttino) počesati se

recoiffer [rəkwafe] verbe transitif znova počesati, urediti lase (quelqu'un komu)

se recoiffer zopet si urediti lase, počesati se; zopet se pokriti (s klobukom)

retrousser [rətruse] verbe transitif zavihati; spodrecati; visoko počesati (lase)

retrousser son pantaion, sa jupe zavihati hlače, spodrecati krilo
retrousser ses manches zavihati si rokave, figuré pripraviti se za delo
se retrousser spodrecati se
elle s'est retroussée pour traverser un ruisseau spodrecala se je, da bi šla čez potok, prebredla potok

sleek [sli:k]

1. pridevnik (sleekly prislov)
(o koži) gladek; zglajen; (o laseh) mehek; (krzno) lesketajoč se; negovan, sijoč od zdravja, dobro rejen
figurativno sladkav, osladen; dobrikav, jeguljast

sleek manner sladek, osladen nastop, vedenje
a sleek talker sladkobesednik

2. prehodni glagol
zgladiti; gladko počesati (lase)

überkämmen na hitro počesati

zalízati zàlīžēm
I.
1. polizati: zalizati prste
2. gladko počesati: zalizati kosu
II. zalizati se
1. gladko se počesati
2. opozorljivo se obleči
3. zgladiti se: bilo je vike i prijetnji, ali se sve nekako zalizalo

zurückkämmen počesati nazaj (z obraza)