čȕk pò čuk prisl. po malem, počasi: pjevale djevojke njegova junačka djela, a pjesme jesu hodalice puste, pa čuk po čuk, razglasa se njegovo ime po svoj okolici
despacio počasi, lagodno
¡despacio! le počasi!
doucement [dusmɑ̃] adverbe nalahko; oprezno, pazljivo; počasi, polagoma, mirno, potrpežljivo, blágo; (čisto) tiho; skrivaj
doucement! počasi!
frapper doucement narahlo potrkati
travailler doucement počasi, brez naglice delati
des affaires vont doucement posli, kupčije ne gredo preveč dobro
Comment va le malade? - Tout doucement. Kako je bolniku'? - Tako, tako; ne preveč dobro.
doucettement [dusɛtmɑ̃] adverbe, familier čisto narahlo, počasi, tiho
încét
I. adv. počasi, polagoma
II. -eátă (-éţi, -éte) adj. počasen
iscijèditi ìscijedīm (ijek.), iscéditi ìscēdīm (ek.)
I.
1. izcediti, precediti: iscijediti sir, med
2. iztisniti, izžeti: iscijediti sok iz limuna
3. izmozgati: iscijediti koga
4. počasi, narejeno kaj reči: iscijediti rečenicu, dvije kroz zube
II. iscijediti se izcediti se
ishlápiti -ī, aor. ishlápih ȉshlāpī
1. izhlapeti: nemoj da ti vino ishlapi; naravno da uz ovoliku vrućinu ishlapi sva vlaga
2. izpuhteti: bojao se da ne bi ishlapio koji slasni proizvod starinske kuhinje
3. izgubiti duh, okus: ishlapio je konjak
4. počasi, neopazno izginiti: sve one ljage sasvim su već bile ishlapile
5. v starosti s pametjo opešati, postati senilen: taj moj majstor je ostario, pa već dosta ishlapio
ȉspolāk prisl. dial. počasi: ispolak nešto raditi
izjédati ìzjēdām
I.
1. počasi, slovesno jesti: svaki domaćin žrtvovao je po ovna i ritualno ga izjeda sa svojima; košćat Bosanac izjedaše zdjeletinu graha; izjedati dnevne obroke
2. razjedati, gristi, izpodjedati, spodjedati: lopatu poče izjedati rda; korupcija kao živa rana izjeda zemlju; tuberkuloza ga polagano izjeda; voda izjeda obalu
3. gristi, žreti
II. izjedati se
1. gristi se, žreti se: moraju li se stvorovi tvoji medusobno izjedati, prirodo!; jezuitski sistem postade papski politički zakonik, pod kojim se društveni organizam izjeda, kao da je pod uticajem žestokoga otrova
2. delati si skrbi, sekirati se: njegov otac nije se mnogo izjedao od brige za njega
jȁvaš prisl. (t. javaš) počasi, nemarno, zanikrno: javaš, Mićo, tvoj je zeman došao
langsam počasen, Adverb počasi; zu langsam prepočasi; es wird langsam Zeit čas bo že, počasi bo čas...; es wird mir langsam zu viel počasi/ravnokar se bom naveličal; langsam, aber sicher počasi se daleč pride
langweilig dolgočasen; (langsam) počasi
largo [lá:gou]
1. prislov
glasba počasi, široko
2. samostalnik
largo
lēnis1 -e (verjetno iz indoev. kor. *le H- s pripono -no-; prim. sl. len)
1. rahel, lahen, mil, blag, krotek, nežen, voljan, lagoden, mehek: quid iudicant sensus? Dulce amarum, lene asperum Ci., vocis genera permulta … lene asperum, grave acutum … Ci., l. vox (naspr. acer clamor) Corn., somnus H., ventus Ci., lenissimus Onchesmites Ci. ep., lene vinum H. zaradi starosti voljno (gladko) = uležano, vinum lenius Ter., spiritum lenem agere Tib., color Plin., leni igni coquere Plin.; metaf.: servitutem lenem reddere Pl., l. clivus L. polagoma se dvigajoč, iugum praeruptum atque asperum, sed paulo leniore fastigio C. bolj lahnega naklona, lenia verba Ci., dixerat leniorem sententiam C., hominibus lenissimis ademit misericordiam Ci., nemo est, quin intellegat populum Romanum, qui quondam in hostes lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci., vos lene consilium … datis H., Faune, per meos fines lenis incedas H. milostljiv(o), dobrotljiv(o); z inf.: non lenis precibus fata recludere H. (ali non lenis precibus = inexorabilis neizprosen ali pa non lenis = neomečljiv; potem bi bilo treba precibus vezati z recludere).
2. metaf.
a) počasen, miren: gradus L., stagnum L. mirno (tiho) tekoča (tekoče), aquae lene caput H. žuboreč, l. venena Ci. počasi delujoči, volatus O., ingenium Ter., ingenium lenissimum Ci., lenis motus laterum Q.; poseb. o govoru: oratio … placida, summissa, lenis (naspr. fortis) Ci., genus lene (naspr. vehemens) Ci., neque … tractu orationis leni et aequabili perpolivit illud opus Ci., leniores epilogi Q.
b) kot gram. t.t. spiritus lenis šibki (mehki) pridih (naspr. spiritus asper): Prisc. — Adv.
I. lēniter
1. rahlo, lahno, tiho: leniter arridens Ci., per excubias custodum l. ire O., ventus l. pluvius Plin., stacte gustu l. amara Plin. malo, nekoliko, color aspectu l. blandus Plin. mila, ljubka; metaf.: collis l. acclivis C. ali l. editus collis L. zložno se dvigajoč, collis l. declivis C. polagoma se spuščajoč.
2. počasi, mirno, lahno, rahlo, ne hudo (ostro, močno, silno, na silo): l. iter facere C., accedere Auct. b. Afr., torrens lenius decurrit O., leniter saevire Plin., traducere l. aevum H., leniter, ex merito quicquid patiare, ferendum est O., l. alloqui L. prijazno, sin cunctetur atque agat lenius C. prepočasi, lenius proelio lacessere C. ne tako močno, lenissime sentire Ci. ep.; poseb. o govoru: leniter (naspr. aspere, atrociter) dicere Ci., Q., iamdiu multo dicis remissius et lenius quam solebas Ci., quam leniter, quam remisse, quam non actuose (agit versum Roscius)! Ci. —
II. adv. acc. n. sg. lēne rahlo, lahno: hortus … sectus humum rivo lene sonantis aquae O. šumeče (žuboreče) vode, l. resonare Sen. ph.
lentamente počasi, zložno, udobno
lentement [lɑ̃tmɑ̃] adverbe počasi, počasno, leno
hâte-toi lentement! hiti počasi!
lento [léntou] prislov
glasba lento, počasi