Franja

klimmen (klomm/klimmte, geklommen/geklimmt) vzpenjati se (na, po), plezati, splezati (na), dvigniti se, dvigati se

kraxeln plezati (s težavo)

pèntrati se -ām se plezati: pentrati se kao mačka po drveću; pentrati se po brdima; pentrati se na šljivu

péti pȅnjēm
I. razpenjati: peti čador
II. peti se
1. vzpenjati se: loza se penje uz kuću
2. dvigati se: u daljini penje se brdo
3. rasti: cijene se penju; poslije obilnih kiša rijeke, vode se penju
4. plezati: mačke mogu i po dimnjacima da se penju

pile⁴ [páil]

1. prehodni glagol
kopičiti, nakopičiti, grmaditi, nagrmaditi, skladati (tudi up)
naložiti, natrpati (on na)
prenatrpati
pogovorno gnati do skrajnosti, pretirati

2. neprehodni glagol (zlasti z up)
nakopičiti se, natlačiti se
pogovorno zdrenjati se (into v, out of iz)
ameriško, pogovorno plezati, plaziti se

to pile up arms zložiti puške v piramido
pogovorno to pile it on pretiravati
to pile in stlačiti se v tesen prostor
to pile on (ali up) the agony s pretiravanjem povečati bolečino
to pile up nasesti (ladja), razbiti avion, doživeti letalsko nesrečo

pȕzati pȕžēm
I. plaziti se: mala djeca pužu
II. puzati se plezati: puzati se uz drvo

scalare² v. tr. (pres. scalo)

1. alpin. plezati, preplezati (tudi ekst.)

2. odšteti, odštevati:
scalate le spese po odbitju stroškov

3. postopoma zmanjševati:
scalare un debito odplačevati dolg v obrokih

4. stopnjevati

5. ekon. jurišati, nepričakovano navaliti na delnice

scale¹ [skéil]

1. samostalnik
glasba lestvica, skala
figurativno lestvica (družbena itd.); stopnja; merilo, mera; razmerje; obseg; številčni sestav

at a scale of 1 inch to 1 mile v merilu (razmerju) 1 cola: 1 milja
in (to) scale po merilu
on a large (small) scale v velikem (majhnem) obsegu
on a scale ekonomija ob različnih tečajnih vrednostih
scale of duties carinska tabela
scale of salaries plačilna lestvica
a scale to success lestev k uspehu
large-scale map zemljevid v velikem merilu
reduced(enlarged) scale zmanjšano (povečano) merilo
social scale družbena stopnja
to live on a large scale razkošno živeti
to play (to sing, to run over) one's scale glasba vaditi skale, vaditi prste za instrument ali glas za petje
to sink in the scale zdrkniti navzdol na lestvi, v nivoju

2. prehodni glagol
(s)plezati, povzpeti se (z lestvijo figurativno)
vzpenjati se (na); določiti (merilo); dvigniti (cene)
vojska napasti, jurišati z lestvami (na trdnjavsko obzidje); risati merilo

to scale down znižati (mezde, plače)
to scale up povišati (cene)
neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se

to scale down upasti, pasti
to scale up kvišku plezati, dvigati se

scandō -ere, scandī, scānsum (prim. skr. skándati zažene (zaganja) se, skoči (skače), gr. σκάνδαλον zanka pri pasti, „tisto, kar se sproži“)

1. intr. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, navzgor (kvišku) (s)plezati, (navzgor) stopiti (stopati): PAC. AP. NON., Q., PLIN. idr., cum scandit et instat LUCR., scandens in aggerem hostis L., scandere in arces Tarpeias, in domos superas O., per coniuncta aedificia, super testudinem T., ad apparatūs spectationem VITR., feles scandit ad nidum volucris PH.; pesn.: scandens arx PR. dvigujoč se, visok; metaf. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, vznesti (vznašati) se, povzdigniti (povzdigati, povzdigovati) se: timor et minae scandunt eodem quo dominus H., supra principem T., in maius AMM.

2. trans. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, (z)lesti, (s)plezati, stopiti (stopati), zakoračiti (zakorakati), iti (priti) na kaj: oras ACC. AP. NON., mālos CI., arcem L., muros L., V., equum V. sesti na, zajahati, zajezditi, cubile PR., dum Capitolium scandet ... pontifex H., Capitolia curru LUCAN. voziti (peljati) se na Kapitol, puppim VAL. FL., foros (na ladijski krov) T., parentis regna (= proti nebu) H. (o Gigantih); šalj.: alia (sc. littera) aliam scandit PL. čepi (ždi, sedi) na drugi; v pass.: scanditur scalis tectum PLIN.; pren.: scandit aeratas vitiosa naves cura H.; metaf.: gradūs aetatis scandere adultae LUCR. zakorakati, zakoračiti, prestopiti, versūs slovničarji = meriti, razmerjati stopice, skandirati; iron.: scandere qui nescis, versiculos laceras CL. (o obolelem za podagro (protinom), o kostoboljcu).

shin [šin]

1. samostalnik
golenica (kost)

shin of beef podkolenica goveda
to break shins sleng izvleči, izvabiti denar

2. neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se (up po)
plaziti se (down dol, po)
ameriško peš iti, teči

to shin up a tree plezati na drevo, po drevesu
prehodni glagol
udariti (koga) po golenici; splezati na (kaj)

to shin o.s. z golenico udariti ob (kaj)
to shin round ameriško tekati, dirjati, krevsati okoli

shinny [šíni] neprehodni glagol
ameriško, pogovorno plezati (s pomočjo rok in nog)

sprackle [sprækl] neprehodni glagol
plezati

swarm² [swɔ:m] neprehodni glagol
plezati (z rokami in nogami)
prehodni glagol (često up)
(s)plezati na (kaj)

to swarm (up) a pole splezati na drog

trān-scendō (trāns-scendō) -ere -scendī -scensum (trāns in scandere)

1. intr. čez iti (priti) kam, prestopiti (prestopati) kam, preiti (prehajati) kam: ab asinis ad boves Pl., hostis in Italiam transcendit L., in hostium naves C.; metaf.
a) (v govoru) preiti (prehajati) na kaj: (sc. oratione) ad ea T., ad leviora Q., ad maiora Vell., ad testimonium illud Crassi a suspicionibus Aemiliani Ap.
b) sploh preiti (prehajati), prestopiti (prestopati) (v drugo stanje): ex minore aetate in maiorem Hyg. ap. Gell.

2. trans. kaj preiti (prehajati), prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), (pre)plezati (čez) kaj, prelesti (prelaziti): fossas C., ruinas, saepem L., limen Pr., Alpēs, Caucasum Ci., muros scalis L., Rhenum L. epit., T., fluvium Ap., valles C., flumen exercitu T., Ilissi amnis modicum fluentum Ap.; metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), (pre)kršiti: ordinem aetatis L., fines iuris Lucr., prohibita impune T., transcendendo media summa imis continuare L.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): facta Sil., annos factis Sil., florentes annos viribus Sil.

trepar (s)plezati, preplezati; iti po stopnicah navzgor; viti se kvišku (rastlina)

trepar a un árbol na drevo splezati

vȅrati se -ām se
1. plezati: verati se po drveću
2. plaziti se: tko se vere uz klance, niz klance ter se krade k onoj Gori Crnoj
3. vzpenjati se: verati se na brdo; pasulj se vere uz pritku
4. plaziti se skozi: verati se kroz gusto šipražje
5. potikati se, kolovratiti: oko sviju dućana veru se besposleni seljaci

лазать plezati, lesti, plaziti se

ла́зити ла́жу недок., plézati -am nedov., láziti -im nedov.

лазить lesti, laziti; plaziti se; plezati

лезть lesti, plezati; segati (z roko); spuščati se; mešati se v kaj;
л. в драку iskati prepir;
л. на рожон bojevati se proti močnejšemu;
л. на глаз riniti se v ospredje;
не л. за словом в карман ne imeti priraslega jezika, odrezav biti;
л. в бутылку (vulg.) jeziti se;
л. к горлу nadlegovati;
волосы лезут lasje izpadajo;
сапоги не лезут на ноги škornji se ne dajo obuti