Franja

inānis -e, adv. inaniter

1. prazen, prost: Pl., Varr., Val. Fl. idr., domum eius iste reddiderat inanem Ci., in loculis ante inanissimis tantum nummorum positum vidit Ci., navis i. Ci., C., N. brez moštva, navem paene inanem contra praedones ducit Ci. a tudi = brez tovora, neotovorjena Ci., C., inanis basis Ci. nepopisan, subsellia inania Ci. ki na njih nihče ne sedi, tempus inane V. čas počitka (miru), agri inanes Ci. neobdelane, equum inanem reliquerunt Ci. brez jezdeca, inanis laeva sine anulo H. brez zlatega prstana, litterae Ci. brez vsebine; tako poseb. o mrtvecih: inane corpus Ci. brez duše (življenja), mrtvo; od tod enalaga: inanis umbra O. imago O. mrtveca, inane vulgus O. mrtvecev, inania regna V., Tartara O. kraljestvo (brezbitnih) senc; pesn. tudi: inania lumina O. prazne očesne votline, inane vulnus O. globoka, votla, inanis galea V., O. ki ni več na glavi (naspr. galea plena Sil. nataknjena na glavo), i. leo Stat. levova koža, i. Gaurus Iuv. razpokan. Pogosto subst. n.: prazen prostor, praznina: lapis per inane volutus V., raptus per inania currus O. po praznem ozračju; pri L. (38, 7, 9) = prazno mesto, podkop. Dopolnjuje se z abl.: insula cultoribus inanis S. fr.; natančneje z ab in abl.: foro a bonis et a liberis inani Ci., i. a marsupio Prud.; pesn. (analogno gr. κενός) z gen.: inane lymphae dolium H., corpus inane animae O.

2. occ.
a) s praznimi rokami: duo sigilla perparvula tollunt, ne omnino inanes revertantur Ci., si illinc inanis profugisses Ci., si pulset inanis Pr. brez daril.
b) ubog, reven: Pl., misera in civitate atque inani Ci., fratres egentes inanesque discedebant Ci. neobogateni.
c) oplenjen, oropan, izsesan: Siciliam inanem offenderant Ci. so dobili (našli) …
č) tešč, lačen, gladen: inanis venter H. „prazen želodec“, od tod: i. parasitus Pl., siccus inanis sperne cibum vilem H. lačen in žejen.

3. metaf. prazen česa, brez česa; z abl.: epistola inanis aliquā re utili et suavi Ci.; z gen.: omnia plena consiliorum, inania verborum Ci. (zevg.); occ.
a) prazen, puhel, plitev, jalov, plehek, brez vrednosti, nepomemben, malenkosten: Q., Cels. idr., paleae inanes V. ki v njih ni več zrnja; od tod: inania nobilitatis nomina Ci., inania delectamenta puerorum Ci., cum inanibus syngraphis venit Ci., pecuniae falsae et inanes Ci., ei quaedam inania pollicebar Ci.; subst.: inane abscindere soldo H. nebistveno ločiti od bistvenega (važnega); pl.: inania honoris T. nebistvene zunanjosti.
b) prazen, neosnovan, neutemeljen, brez (pravega) vzroka, ničev: Cat., Cu., Lucr., Q. idr., inanem aucupari rumorem Ci., ex curia se proripuit cum inanibus minis Ci., crimen inane Ci., i. credulitas T.; pesn. (adv.): meum pectus inaniter angit H. muči s praznim strahom (s tvorbami svoje domišljije).
c) prazen, zastonj(ski), brezuspešen, ničev(en), brez koristi: Val. Fl., Q. idr.: inane funus H. ki je bil zaman (po drugih: „brez trupla“, ker se je telo spremenilo v laboda), opes fallaces et cogitationes inanes meae Ci., inaniter artes exercere O., inane decus purpurae H., causas nequiquam nectis inanes V., inania opera H.; subst. pl. n.: inania: inania captare H. hlastati po praznih stvareh.
č) puhel, puhloglav, nečimrn, domišljav, samovšečen, spogledljiv, gizdav, nadut, širokoust(en), visokonošen: inanes adulescentiae cupiditates Ci., inaniter loqui Ci., inaniter arrogans Gell. strašanski širokoustnež, inaniter cogitare Amm., homo i. et regiae superbiae S., Asia inaniora parit ingenia L., i. animus Ci., inanissimi homines Lact.; subst. m.: inanes H. gizdalini, puhloglavci.

jèndečić m plitev, majhen jarek, jarček

low¹ [lou] pridevnik
nizek; globok (poklon, izrez obleke); tih, globok (glas); plitev (voda); majhen (hitrost); nizko ležeč; skoraj prazen (posoda); komaj zadosten (zaloga), neizdaten (hrana); podhranjen; slab, slaboten (pulz); razmeroma nov ali mlad; potrt; prezirljiv (mnenje); manj vreden; preprost, primitiven; vulgaren, prostaški (značaj)

in low spirits potrt
at the lowest najmanj, minimalno, po najnižji ceni
figurativno at a low ebb izčrpan (sredstva)
of low birth nizkega rodu
low in cash skoraj brez denarja
low diet proprosta ali neizdatna hrana
to belong to a lower date biti novejšega datuma
low dress globoko izrezana obleka
low forms of life nižje oblike življenja
the glass is low nizek tlak
low gear prva prestava (avto)
high and low vsakdo
low latitudes blizu ekvatorja
low life življenje nižjih slojev
Low Mass tiha maša
low pulse slab pulz
low race primitivna rasa
low relief basrelief
low voice nizek glas, globok glas
figurativno in low water brez denarja, v škripcu
low shoe polčevelj
Low Sunday bela nedelja
Low Week teden po beli nedelji

piatto

A) agg.

1. raven; ploščat; plitev:
barca a fondo piatto čoln z ravnim dnom
angolo piatto mat. iztegnjeni kot

2. pren. plitev, enoličen, pust

B) m

1. krožnik:
un piatto di pastasciutta krožnik paštašute

2. kulin. jed:
piatto forte glavna jed
piatto tipico specialiteta
piatto del giorno pripravljena jed

3. igre vložek

4.
piatti pl. glasba činele, rene

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

plat, e [pla, t] adjectif raven; plosk, ploščat; plitev; militaire odprt, neutrjen; figuré plitev, puhel; brezizrazen (obraz); plehek (pijača); hlapčevski

assiette féminin plate plitev ktožnik
bourse féminin plate prazna denarnica
calme masculin plat mrtvilo
comédie féminin plate plitva, banalna komedija
pied masculin plat ploska noga
souliers masculin pluriel plats čevlji brez pet
se coucher à plat ventre leči na trebuh, figuré pokazati se pretirano pokornega
dire tout plat povedati brez ovinkov
faire de plates excuses medlo, ponižujoče se upravičiti
tomber plat pasti na obraz; figuré popolnoma propasti (gledališka igra)

plat -ă (-ţi, -te) adj.

1. plosk, ploščat, sploščen

2. plitev

platt ploščat; Land: ravninski, Nase: plosk; Lüge: direkten, gladek; Witz: plehek, plitev; platter Reifen spuščena guma; platt sein biti preč

plítak -tka -o, dol. plȋtkī -ā -ō plitev: -a voda, pamet; plitak tanjir

plìtičast -a -o plitev, kot plitva skleda

pòlojit -a -o
1. plitev
2. poplaven; -ōst ž plitvost, poplavnost

saltilss [sɔ́:ltlis] pridevnik
neslan
figurativno plitev; enoličen, monoton, pust

scăzút -ă (-ţi, -te) adj. zmanjšan, znižan; plitev

scund -ă (-zi, -de) adj. nizek; plitev

seicht plitev, figurativ plitek

shallow [šǽlou]

1. pridevnik
plitev, malo globok (tudi figurativno)
figurativno površen, puhel

shallow brained plitev, površen, puhloglav
a shallow argument prazen izgovor
a shallow mind plitev duh
to run shallow postati površen

2. samostalnik
neprehodni glagol
postati plitvejši

shoal¹ [šóul]

1. samostalnik
plitvina; sipina; prod
figurativno skrita nevarnost (zapreka)

2. pridevnik
plitev, neglobok

3. neprehodni glagol
postajati plitev, vse plitvejši
prehodni glagol
napraviti plitvo

the ship shoals her water ladja zavozi v plitvo vodo

shoaly [šóuli] pridevnik
plitev, poln plitvin

skin-deep [skíndi:p] pridevnik
plitev (rana); površen; kratkotrajen

somero površen, bežen; plitev