Franja

Zadetki iskanja

  • drseč sneg [é] moški spol der Gleitschnee
    ... drsečega snega Gleitschnee- (območje das Gleitschneegebiet, plaz die Gleitschneelawine)
  • južno prislov
    1. (o smeri neba) ▸ délre
    južno od ekvatorja ▸ az Egyenlítőtől délre
    južno ležeč ▸ délre fekvő
    Moja bolnišnica je bila devetdeset minut vožnje južno od mesta. ▸ A kórházam 90 perces autóútra volt a várostól délre.
    Plaz se je sprožil tudi nekoliko južneje, kjer je zasul enega človeka. ▸ Kicsit délebbre is lezúdult egy lavina, amely maga alá temetett egy embert.
    Posebna vrsta suhih dolin je na Antarktiki; v njih so najbolj južno ležeči ekosistemi na Zemlji. ▸ Az Antarktiszon található a száraz völgyek egy különleges fajtája, amely a Föld legdélebbi ökoszisztémáinak ad otthont.

    2. (manj) ▸ alá
    Jasno, uradne ocene so šle precej južno od milijona - v glavnem so se ustavile pri številu 400.000. ▸ A hivatalos becslések nyilvánvalóan jóval egymillió alá mentek – többnyire 400.000-nél álltak meg.
  • kamnit (-a, -o) steinig; (iz kamna) von Stein, steinern, Stein-; (z veliko kamna) steinreich; Stein- (kip die Steinplastik, kvader der Steinquader, odlitek der Steinguss, zid die Steinwand, die Steinmauer, hiša das Steinhaus, klop die Steinbank, plastika die Steinplastik, plošča die Steintafel, Steinplatte, puščava die Steinwüste, sekira die Steinaxt, das Steinbeil, tla der Steinboden, Steinfußboden, tlak das Steinpflaster)
    geografija kamniti plaz (podor) der Bergsturz
    gradbeništvo, arhitektura kamniti skelet das Strebewerk
  • katastrofal|en (-na, -no) katastrophal; katastrophenartig; -katastrophe (požar die Brandkatastrophe, poplava Überschwemmungskatastrophe)
    katastrofalni plaz die Katastrophenlawine
  • kložast [ó] (-a, -o) Schneebrett-
    plaz kložastega snega die Schneebrettlawine
  • koritast (-a, -o) beckenförmig, muldenförmig
    geografija koritasta dolina das Trogtal
    geografija koritasti žlebič der Hohlkarren
    koritasti plaz die Runsenlawine, die Tobellawine
  • lavin|a ženski spol (-e …) (plaz) die Lawine
  • leden|i [é] (-a, -o) Eis- (čok die Eissäule, dan die Eistag, dež der Eisregen, greben der Eisgrat, klin der Eishaken, obkladek der Eisumschlag, pas die Eiszone, plaz die Eisbruchlawine, Eislawine, gmota die Eismasse, igla die Eisnadel, kalota die Eiskalotte, kava der Eiskaffee, megla der Eisnebel, pijača das Eisgetränk, površina die Eisfläche, roža die Eisblume, sveča der Eiszapfen, voda das Eiswasser, kladivo der Eishammer, steklo das Eisglas)
  • ledenik moški spol (-a …) geografija der Gletscher
    dolinski ledenik der Talgletscher, der Eisstrom
    ledenodobni ledenik Eiszeitgletscher
    področje ledenika das Gletschergebiet
    pokrit z ledenikom begletschert
    plaz na ledeniku die Gletscherlawine
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • mokri sneg moški spol der Naßschnee
    plaz mokrega snega die Naßschneelawine
  • nered|en [è,é] (-na, -no) (ne redno) nicht regelmäßig, unregelmäßig, mit Störungen
    neredni plaz regellose Lawine
  • nesprijet [è,é] (-a, -o) nicht klumpig
    nesprijeti sneg der Lockerschnee
    plaz nesprijetega snega die Lockerschneelawine
  • plazìč (-íča) m dem. od plaz piccola frana, piccola valanga
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • podor1 [ô] moški spol (-a …) der Bergsturz, Felssturz, Erdsturz; lijakast: der Einsturztrichter
    podor serakov (ledeni plaz) die Eis(bruch)lawine
  • pokopáti (-kópljem) | pokopávati (-am) perf., imperf.

    1. seppellire; sotterrare, tumulare; inumare:
    pokopati v družinsko grobnico seppellire nella tomba di famiglia

    2. ekst. seppellire, coprire:
    plaz je pokopal pod seboj alpiniste una valanga seppellì gli alpinisti

    3. pren. (povzročiti, da kdo umre) portare alla tomba; uccidere:
    pokopala ga je pijača il vizio del bere lo portò alla tomba

    4. pren. rovinare, dare il colpo di grazia, essere il colpo di grazia; affossare:
    ta izjava je obtoženca dokončno pokopala la dichiarazione fu il colpo di grazia per l'accusato
    pokopati zakonski predlog affossare una proposta di legge

    5. pren. (pozabiti na, opustiti) accantonare, abbandonare; dimenticare
  • ponovn|i (-a, -o) Wieder- (natis der Wiederabdruck, prevzem posesti pravo die Wiederinbesitznahme, prihod die Wiederkunft, vklop die Wiedereinschaltung, vpis die Wiedereintragung, vpoklic die Wiedereinberufung, vstop der Wiedereintritt, vzpon der Wiederaufstieg, začetek der Wiederanfang, Wiederbeginn, začetek veljavnosti pravo das Wiederinkrafttreten, zagon die Wiederinbetriebnahme, oživitev die Wiederbelebung, vzpostavitev die Wiederaufnahme, izvedba die Wiederaufführung, izvolitev die Wiederwahl, okrepitev die Wiedererstarkung, oživitev das Wiederaufleben, poroka die Wiederheirat, die Wiederverheiratung, pridobitev die Wiedererlangung, uporaba die Wiederverwendung, materiala die Wiederverarbeitung, vključitev die Wiedereingliederung, vzpostavitev stikov die Wiederanknüpfung, zasedba die Wiederbesetzung, združitev die Wiedervereinigung, prodaja Wiederverkauf, vsaditev die Wiedereinpflanzung, delegiranje die Wiederentsendung, oboroževanje die Wiederaufrüstung, odkritje die Wiederentdeckung, odprtje die Wiedereröffnung, prijetje die Wiederergreifung, ozaveščenje die [Wiederbewußtmachung] Wiederbewusstmachung, rojstvo die Wiedergeburt, srečanje die Wiederbegegnung, das Wiedersehen, utelešenje die Wiederverleiblichung, vključevanje das Wiedereinordnen, vraščanje medicina die Wiedereinheilung); Nach- (plaz die Nachlawine, kopanje die Nachgrabung, naravnavanje die Nachstellung)
    | ➞ → ponoven
  • prav|i1 (-a, -o)

    1. (ne napačni) richtig (trenutek der richtige Zeitpunkt, izbrati pravi trenutek den richtigen Augenblick/Zeitpunkt wählen; obrniti se na pravi naslov sich an die richtige Adresse wenden, staviti na pravega konja aufs richtige Pferd setzen); recht (v pravi luči/svetlobi im rechten Licht, postaviti v pravo luč ins rechte Licht setzen, na pravem mestu auf dem rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck, imeti srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck haben)

    2. (neponarejen) echt (zlato echtes Gold, Echtgold)

    3. wirklich
    pravi član wirkliches Mitglied

    4. wahr, pomen: der wahrste Sinn (v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes)

    5. (pravšnji) eigentlich, (tak, kot je treba) zünftig

    6. (cel) ganz
    kot poudarjanje: pravi osel, garač, idealist ipd.: von reinstem Wasser, waschecht, regelrecht
    pravi biser človek: ein Juwel von einem Menschen
    pravi plaz stroškov ipd.: ein Erdrutsch, eine Kostenlawine
    to je pravi posladek das ist ein Leckerbissen
    postati prava muka (jemandem) zur Qual werden
    prava malenkost za nekaj, kar je treba narediti, opraviti: ein Kinderspiel
    |
    pogruntati pravi način auf den Dreh kommen
    postaviti spet na pravi tir wieder ins Geleise bringen
    | ➞ → pravi čaj, pravi kot, pravi kostanj, pravi lasje
  • primarn|i (-a, -o) Primär- (energija die Primärenergie, korenina rastlinstvo, botanika die Primärwurzel, literatura die Primärliteratur, napetost elektrika Primärspannung, reakcija die Primärreaktion, skupina Primärgruppe, tuljava die Primärspule, krog tehnika der Primärkreislauf, list rastlinstvo, botanika das Primärblatt, plaz die Primärlawine, napoka der Primärriss, tumor medicina der Primärkrebs, die Primärgeschwulst, vir die Primärquelle, vnetišče medicina der Primärherd)