-
taud masculin, taude féminin [to, tod] platnena streha, plahta (za čolne)
-
tela ženski spol tkanina, blago; platno; rjuha, plahta, ponjava; pajčevina; kožica; plesen; ljudsko denar
tela de araña pajčevina
tela a cuadros karirano blago
tela encerada povoščeno platno
tela metálica žična mreža
tela de punto (elástico) trikotažno blago
encuadernación en tela platnena vezava
estar (ali quedar) en tela de juicio (fig) negotov biti
poner en tela de jucio (fig) oporekati; ugovarjati; omeniti
ya tiene V. tela para rato s tem ne boste tako kmalu opravili
hay tela para rato (pop) tega ni ne konca ne kraja
-
telone m
1. poveč. od ➞ telo veliko platno
2. plahta, pregrinjalo, cerada
3. gled. zastor
-
tienda ženski spol šotor; ponjava, plahta; stojnica, prodajalna
tienda bien surtida dobro založena prodajalna
tienda de campaña šotor
tienda de modas modna trgovina
alzar, levantar (abatir) una tienda razpeti (podreti) šotor
quien tiene tienda, que (la) atienda vsak opravljaj svoje delo! izpolnjuj svojo dolžnost!
¡tienda! kupite! (klic prodajalcev)
-
tilt1 [tilt]
1. samostalnik
ponjava, plahta; platnena streha nad stojnico
zastarelo šotorovina, šotor
2. prehodni glagol
pokriti, opremiti s ponjavo
-
toldo moški spol šotor (proti soncu), šotor na plaži; ponjava, plahta; izložbena platnena streha; s šotorko prekrito plesišče
-
vēlābrum1 -ī, pl. vēlābra, n plahta, prestiralo, pregrinjalo, ponjava: ex turba vero imae sortis et paupertinae in tabernis aliqui pernoctant vinariis, nonnulli sub velabris umbraculorum theatralium latent, quae Campanam imitatus lasciviam Catulus in aedilitate sua suspendit omnium primus Amm., velabra, quibus frumenta ventilantur P. F.
-
vēlārium -iī, n (vēlum 2.) plahta, ponjava; pl. velaria prestirala, ponjave, razpete nad amfiteatrom, da so gledalce ščitile pred prehudo sončno pripeko: sic pugnas Cilicis laudabat et ictus et pegma et pueros inde ad velaria raptos Iuv., nonnulli sub velariis (po novejših izdajah velariis) umbraculorum theatralium latent Amm.
-
vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)
1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.
2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.
3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.
-
ephippium -ī, n (gr. ἐφίππιον) jezdna plahta, sedlo: Varr., Ci., Ap., Gell., ephippiis uti C.; preg.: optat ephippia bos H. vprežna žival si želi sedla, t.j. ni zadovoljna s svojo usodo. Od tod adj. ephippiātus 3 osedlan: equites C. jezdeci na osedlanih konjih.
-
manta [mǽntə] samostalnik
ameriško konjska plahta; potovalna odeja; podsedelna odeja
-
teges -etis, f (tegere) plahta iz trstja ali protja, rogóža, rogožína, rogoznica, pletenjača, odeja: Varr., Plin., Fest., Char., Prisc. idr., sedens in cella circumtectus tegetibus Naev. fr., sub ortu Caniculae palmeis tegetibus vineas adumbrabat Col., cannae tegetes Col., substratis tegetibus aut cannis Col., nusquam pons et tegetis pars dimidia brevior? Iuv., tegetem praeferre cubili Iuv., institor hibernae tegetis niveique cadurci Iuv., quando ego figam aliquid quo sit mihi tuta senectus a tegete et baculo? Iuv., in grabatis tegetibusque concepti materna produnt capitibus suis furta Mart.
-
pláhtica (-e) f
1. dem. od plahta piccola coperta
2. bot.
navadna plahtica alchimilla, erba stella (Alchemilla vulgaris)
-
raztŕgan (-a -o) adj.
1. stracciato, sbrindellato; strappato; rotto, logoro
2. ekst. rotto, mozzo:
kaj povedati v raztrganih stavkih raccontare qcs. con frasi mozze
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
raztrgano mesto strappo; tosk. sdrucio
pog. pren. govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
PREGOVORI:
žlahta je raztrgana plahta parenti, mal di denti; molti parenti, molti tormenti
-
stŕgan (-a -o) adj. strappato, stracciato, rotto:
govoriti kakor strgan dohtar avere la parlantina sciolta
PREGOVORI:
žlahta je strgana plahta parenti — mal di denti
-
žlaht|a ženski spol (-e …) die Verwandtschaft, die Sippe, ironično die Sippschaft (vsa/cela die ganze Sippschaft)
figurativno žlahta, strgana plahta auf Verwandtschaft ist kein [Verlaß] Verlass
-
žláhta (-e) f pog. parentela, parenti:
žlahta po materini strani parenti per linea materna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v žlahti s kom essere imparentati con qcn.
pren. midva sva si nekaj v žlahti tu mi devi ancora qualcosa
PREGOVORI:
žlahta je raztrgana plahta parenti - mal di denti; parenti - serpenti