Franja

fluierá flúier vi.

1. piskati

2. žvižgati

īn-flō -āre -flāvī -flātum

I. pihati v kaj, in sicer

1. vpihniti (vpihovati): aquam in os Cat., in alveos spiritum Col.

2. (za)piskati, zatrobiti na kaj, zasvirati: bucinam O., tubam L., calamos, ebur V., simul inflavit tibicen, a perito carmen agnoscitur Ci.

3. pihaje glas povzročiti (povzročati): sonum Ci., classica inflantur V. zadonijo, verba inflata Ci. zatrobljene; pren.: paulo inflavit (orator) vehementius Ci. se je širokoustil.

— II.

1. napihniti (napihovati): iratus buccas inflat H., rana inflavit pellem Ph., se validius infl. Ph., utrem H., inflantur iratis colla serpentibus Sen. ph.; occ. nape(nja)ti: carbasus inflatur austro V. veter napne jadra, faba inflat ventrem Ci., corpus O., Cels., nervos Vitr.

2. metaf. koga napihniti (napihovati), napuhniti = napuhnjenega (napihnjenega, ošabnega, prevzetnega) storiti ga, poošabiti ga: tumidis infla sermonibus utrem H., cum animos rumor inflasset Ci., impios animos Cu., animos inflare spe L., ad insolentiam L., eorum animos ad intolerabilem superbiam L., se magis atque magis inflare H., ambitiosus inflari potest Q., gens inflata est gloriā Q., praecordia famā Sil. —

III. podpih(ov)ati, (pod)netiti, potrditi (potrjevati): poetam quasi divino spiritu inflari Ci., inflare mendaciis regis spem L. — Od tod adj. pt. pf. īnflātus 3, adv. -ē

1. napihnjen, napet, zabuhel, (o vodovju) narasel: serpens inflato collo Ci., te inflato collo ... intulisti Ci., colla inflata tumescunt O., inflatus ... venas ... Iaccho V., inflati amnes, amnis inflatus aquis L., Euphrates nivibus Amm.; pesn.: inflati capilli O. vihrajoči, vestis inflatior Tert., buca inflatior Suet.

2. metaf.
a) napihnjen (napuhnjen), prevzeten, ošaben (naspr. timidus): iuvenis haud dubie inflatior L., inflatā cervice Amm., inflatus animo Val. Max.; z abl. causae: homines inflati opinionibus Ci., videbant Catilinam inflatum conlegae mei promissis Ci., inflati laetitiā cives Ci., quibus rebus elati et inflati Ci. (rima!), infl. spe Ci., successu tantae rei L., tantis successibus Suet., tumultu Q., Antipatrum titulo Spartanae victoriae inflatum Cu., quibus rebus inflati Iust.
b) pretiran, nabuhel, nadut, napetoličen: haec latius atque inflatius perscribebant C., Cicero quibusdam inflatus et tumens videtur T., fabulari inflatius Amm., Asiani inflati et inanes Q., inflatus ac levis Suet.
c) razjarjen, razburjen, jezen: inflatus et tumens animus Ci.

īn-sībilō -āre

1. intr. pihati, piskati, sikati, hrumeti, cvrčati, bučati v kaj: ubi trux insibilat eurus, murmura pinetis fiunt O., membris insibilat ignis Sil.

2. trans. sikajoč vpihniti kaj: Erinys atros tumores i. Sil. (jezo).

pfeifen (pfiff, gepfiffen) žvižgati; mit einer Pfeife, in den Lungen, Lokomotive usw.: piskati; leise vor sich hin: požvižgavati; einem Tier, Menschen: zažvižgati, požvižgati; Wind: briti; figurativ (verraten) izdati; einen pfeifen figurativ zvrniti kozarček (alkohola); pfeifen auf požvižgati se na; auf dem letzten Loch pfeifen tenko piskati; es pfeift aus allen Löchern vleče, mraz je

pipe² [páip]

1. neprehodni glagol
piskati; žvižgati, zavijati (veter); brlizgati (ptič); hripavo govoriti, piskati pri govorjenju
sleng jokati

2. prehodni glagol
požvižgavati, piskati napev (na piščalko itd.)
navtika z žvižgom sklicati posadko; napeljati cevi, speljati po ceveh (vodo, plin itd.); okrasiti (torto s sladkornim oblivom, obleko z našitki)
botanika grebenčiti (trte, sadike)

sleng to pipe (one's eyes) jokati
navtika to pipe away dati signal (z žvižgom) za odhod ladje
sleng to pipe down utihniti, izgubiti samozavest, postati skromnejši
to pipe up zapiskati na piščalko; zapeti, oglasiti se s piskajočim glasom

píštati -īm
1. piskati: sirena pišti; na stanici pište lokomotive; od jutra do mraka pištale su dječje sviralice
2. sikati: guja, guska pišti; pištao sam kao guja u procijepu
3. brizgati, vreti: iz kamena pišti voda; iz pocepanih (pocijepanih) čizama pišti voda
4. žvižgati: puščana zrna naokolo pište; vjetar je pištao neprijatno
5. cviliti: ljuto pišti sestrica Jelica; pište pod nečovječnom turskom rukom
6. škripati: saonice pište po smrzlu snijegu
7. prasketati: kandilo moje puckara, pišti; u staroj željeznoj peći pištao je sirov panj
8. prhati: konji su pištali kroz nozdrve

pitar piskati, žvižgati; plačati

pitar la falta (šp) žvižgati napako

siffler [sifle] verbe transitif iz-, po-, za-žvižgati; piskati; sikati; familier v dušku izpiti (un verre de champagne čašo šampanjca)

siffler son chien požvižgati psu
siffler une pièce, un acteur izžvižgati (gledališko) igro, igralca
(sport) l'arbitre a sifflé la mitemps, une faute sodnik je zažvižgal konec polčasa, napako
les balles sifflent aux oreilles des soldats krogle žvižgajo vojakom na ušesa
siffler une chanson à la mode žvižgati modno popevčico

síkati sîčēm
1. sikati: siče kao zmija; guske siču, uznemirene s graje pasje
2. piskati, zavijati: vetar siče
3. šumotati: kukuruzna stabla ne šume, nego siču kad ih vjetar pokreće
4. brizgati: krv je sikala iz rane; mlijeko siče u mlazevima iz vimena

sìktati sȉkćēm, sìkći, sȉktāh -āše, sȉkćūći
1. sikati: zmije ljutito sikću
2. piskati, zavijati: kroz uske prodoline protiskuje se bura sikćući
3. sikati, žvižgati, švisteti: oštre strelice sikću kroz zrak, kroz vazduh
4. brizgati: krv mu sikće iz otvorenih arterija
5. sikati, ostro izgovarjati: ti, mladiću, jezik za zube, siktao je šef

sizzle [sizl]

1. samostalnik
pogovorno piskanje, cvrčanje (pri pečenju)

2. neprehodni glagol
pogovorno piskati, cvrčati

skirl [skə:l]

1. samostalnik
piskanje (dud, gajd); vpitje, vreščanje

2. neprehodni glagol
piskati (kot gajde, dude); vpiti, vreščati

strīdeō -ēre, strīdī, (—), pesn. strīdō -ĕre, strīdī, (—) (indoev. onomatop. kor. *strī̆-d-, *strei-d-, *strī̆-g-, *strei-g-; prim. gr. τρίζω [pf. τέτριγα] cvrčim, τρισμός [iz *(s)trid-smos] cvrčanje, lat. strix) nečist, brneč glas od sebe dajati = cvrčati, brneti, piskati, sičati, sikati, žvižgati, bučati, šumeti, šumljati, vršeti, drskljati, prasketati, pokati, pokljati, brenčati, škripati, rožljati, hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumotati, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, žvenketati, žvenkljati, žuboreti ipd.: Enn., Sen. tr., Plin. iun., Ambr. idr., striduntque cavernis stricturae V. cvrčijo, stridentia aera V., candens ferrum e fornacibus … stridit Lucr., cum … fistula tenui stridente foramine longas eiaculatur aquas O., pars (sc. membrorum) in veribus stridunt O., quoniam … stridat noctibus (sc. gryllus) Plin. cvrči, črička, črika, aspiciunt … stridĕre apes utero V. da brnijo, quod horrenda stridĕre nocte solent (sc. striges) O. hukati, oglašati se huhu, belua Lernae, horrendum stridens V. sikajoča, serpentum Cerberus ore stridet Tib., horribili stridebat tibia cantu Cat. je piskala (zvenela), stridens stipula V., stridentes tubae Lucan. bučeče, doneče, mare sollicitum stridit V. buči, stridens aquilone procella V. hrumeča, stridunt silvae V. šumijo, stridens sagitta V. brneča, brenčeča, stridentque hastilibus aurae V. sulice brnijo (brenčijo) skozi zrak, stridentes alae V. vršeče, stridentia plaustra V. škripajoči, foribus cardo stridebat aënis V., stridunt aquilone rudentes O. škripajo, stridit sub pectore volnus V. iz rane privreva (vre, priteka, lije, brizga) kri; pesn. (o ljudeh ali njihovem glasu) sičati, sikati, šepetati, šušljati, hreščati, škripati: Acc. fr., Pac. fr. idr., illa (sc. puella) sonat raucum quiddam atque inamabile: stridet (po novejših izdajah ridet), ut rudit a scabra turpis asella mola O., strīdens vocula (sc. anūs) Ap., vidēres stridĕre sēcrētā dīvīsōs aure susurrōs (sigmatizem!) H. kako si na razne strani šušljaje šepečejo na posebej nastavljeno uho, Troglodytae strident magis quam loquuntur Mel. bolj hreščijo, strident animae Stat., pressoque diu stridēre molari Iuv., (sc. aeger) dentibus stridet Cels. škripa.

svírati svîrām
1. igrati: svirati u klavir, na klaviru, na violini, u harmoniku, u frulu; ciganski svirati igrati brez not, kot cigani; jedni sviraju, drugi igraju (tudi ekspr.)
2. piskati: lokomotiva, lađa, sirena svira
3. trobiti: svirati u rog, u trubu; svirati (na) ustajanje, (na) zbor, (na) uzbunu; svirati povečerje trobiti k počitku
4. žvižgati: kuršum, tane, kugla svira kroz vazduh, kroz zrak; vjetar svira
5. tanko svirati revno živeti, tanko piskati; to možeš ti komu drugome svirati to lahko komu drugemu pripoveduješ

svȉrkati -ām ekspr. po malem igrati, piskati

tībīcinō -āre (-āvī) -ātum (tībīcen)

1. igrati na flavto, piskati, svirati, gosti: αὐλούμενοι, hoc est tibicinantes Fulg.

2. podpirati: Tert.

ţiuí ţíui vi.

1. žvižgati, piskati, brenčati

2. čivkati

zufolare

A) v. intr. (pres. zufolo) igrati na piščal; piskati

B) v. tr. požvižgavati; pren.
zufolare qcs. a qcn. komu kaj prišepniti, nesti na nos, na ušesa; ekst. podtakniti, podtikati

дудеть piskati, igrati na piščalko; stalno ponavljati kaj

пища́ти -щу́ недок., pískati -am nedov., cvíliti -im nedov.