Franja

stȕpati -ām
1. tolči: stupati šećer u stupi
2. phati: stupati ječam: sjedi na pragu i prebire stupani ječam
3. treti: stupati lan, konoplju
4. valjati: stupati sukno

sub-terō -ere -trīvī -trītum (sub in terere)

1. spodaj (z)drgniti, spodaj odrgniti, spodaj izhoditi, spodaj obrabiti (obrabljati): pedes Ca., Col., Sen. ph., ungulas Pl.

2. (z)drobiti, (z)méti, (s)treti, (z)mleti, (s)phati, (s)tolči: cepam aridam, salis sextarium Col.. subtritae paleae, coriandro subtrito Plin.

tudiculō -āre -āvī (tudicula) tolči, phati: haec in aeno bis terve tudiculasse Varr. ap. Non.

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

толочь tolči (v stopah, v možnarju), phati;
т. воду в ступе mlatiti prazno slamo;

jêčmen (-éna) m

1. bot. orzo (Hordeum vulgare):
mlatiti, sejati, žeti ječmen battere, seminare, falciare l'orzo
mleti, phati ječmen macinare, pillare l'orzo

2. med. orzaiolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. dvovrstni goli ječmen orzo clastico, orzo mondo
bot. mišji ječmen orzo selvatico (Hordeum murinum)
žgani ječmen orzo tostato

nabija|ti (-m) nabiti

1. tehnika (phati) stampfen; obroče na sod: auftreiben

2. vojska, lovstvo laden
orožje, ki se nabija od spredaj der Vorderlader

3. figurativno cene: in die Höhe treiben; (razbijati) hämmern
nabijati žogo Fußball spielen

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

pīstor -ōris, m (pīnsere phati) phač, ki pha (tre) žito v možnarju ali ročnem mlinu, od tod

1. mlinar: quom a pistore panem petimus, vinum ex oenopolio, si aes habent, dant mercem Pl., tum pistores scrofipasci qui alunt furfuri[bus] sues Pl., fit Atei Capitonis sententia cocos tum panem lautioribus coquere solitos, pistoresque tantum eos, qui far pisebant, nominatos Plin.

2. (kruho)pek, slaščičar: Ci., Plin. iun., Sen. ph., Mart. idr., tuus pistor bonum facit panem Varr. — Kot Jupitrov vzdevek (Pistor), ker je na Kapitolu obkoljene Rimljane pripravil do tega, da so na Galce, ki so jih oblegali, metali kruh, češ da ga imajo dosti: O., Lact. — Od tod adj. Pīstorēnsis (pīstorēnsis) -e pekarski, pekovski: multis et multigeneribus opus est tibi militibus: primumdum opus est Pistorensibus, eorum sunt aliquot genera Pistorensium Pl. (šalj. natolcevajoč na mesto Pistorium) = „Pekovci“, „Peki“.

ptisana (tisana) -ae, f (gr. πτισάνη iz πτίσσω tolči, mečkati, phati)

1. ječmenovo pšeno, ječmenov zdrob, ječmenova kaša, ješprenj, ječmenka: Cels., Mart., Isid., Plin. Val.

2. ječmenov napitek, ječmenov zavretek (poparek), (p)tízana: Varr. ap. Non., Plin., tudi tisana Plin., Mart.; metaf. riževec, pijača iz riža: Plin.

rúda minerai moški spol

bakrova (cinkova, kositrna, srebrova, zlata) ruda minerai de cuivre (de zinc, d'étain, d'argent ali argentifère, d'or)
jalova ruda minerai stérile
ležišče rude gisement moški spol de minerai
rudo iskati prospecter, faire des fouilles
rudo phati, drobiti bocarder, broyer, concasser
bogata ruda minerai de qualité supérieure (ali à teneur élevée, riche)

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

πτίσσω [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. – Obl. aor. ἔπτισα]. ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim.

φατ' 1. dor. = φατί, at. φησί. 2. ep. = φάτο.

φάτις, ἡ (φημί) ep. ion. poet. [acc. φάτιν, voc. φάτι] 1. glas, govorica, sporočilo, novica, vest, ἐσθλὴ φάτις dober glas, slava, κακὴ φάτις hudobna govorica, βαρεῖα φάτις huda (trda) beseda; φάτις εἶσι ἀνδρῶν μνηστήρων govorica o snubačih se bo razširila; ὡς (ὥσπερ) ἡ φάτις kakor se govori, φάτις (ἐπ)έρχεται vest prihaja, glas se širi; φάτις ἔχει τινά govori se o kom, φάτιν τινὰ ἔχει ἀνήρ govori se o njem, da. 2. govor, (božji) izrek, prorokovanje, ἀπ' οἰωνῶν iz ptičjega leta.