Franja

Zadetki iskanja

  • cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
    imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
    Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
    cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
    biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
    koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
    cerkveni predmeti kirchliche Geräte
    obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
    obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
    obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
    svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
    figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus
  • deklamacíjski (-a -o) adj. declamatorio; muz.
    deklamacijsko petje recitativo
  • dvoglasen pridevnik
    1. glasba (o petju) ▸ kétszólamú, kéthangú
    Če pa pregledamo izbor objavljenih pesmi za žensko zasedbo, bomo ugotovili, da je pet dvoglasnih, tri pa so enoglasne. ▸ Ha azonban megnézzük a női kórusok számára megjelent dalok választékát, akkor azt látjuk, hogy közülük öt kétszólamú, három pedig egyszólamú.
    Povezane iztočnice: dvoglasno petje

    2. (o dveh glasovih) ▸ kétfajta hangon, kéthangú
    Sovraži se za to izjemno sposobnost dvoglasnega govorjenja: z glasom ubogljive hčerke in odrasle ženske. ▸ Gyűlöli magát ezért a rendkívüli képességéért, hogy kétfajta hangon tud megszólalni: egy kötelességtudó lány és egy felnőtt nő hangján.
  • dvoglásen for two voices; two-voiced

    dvoglásno petje duet
  • džez samostalnik
    tudi v pridevniški rabi (glasbena zvrst) ▸ dzsessz
    džez festival ▸ dzsesszfesztivál
    džez koncert ▸ dzsesszkoncert
    džez glasba ▸ dzsesszzene
    džez glasbenik ▸ dzsesszzenész
    džez pevka ▸ dzsesszénekesnő
    ljubitelj džeza ▸ dzsessz-szerető
    pevec džeza ▸ dzsesszénekes
    V prvi polovici julija je na programu džez festival. Tedaj so koncerti na mnogih ulicah in trgih ter seveda tudi v barih in gostilnah. ▸ Július első felében dzsesszfesztivál lesz a programban. Sok utcán és téren, valamint természetesen a bárokban és vendéglőkben is lesznek koncertek.
    Sopomenke: jazz
    Povezane iztočnice: džez kitarist, džez petje, džez standard, free džez, klasični džez, latino džez, novi džez, sodobni džez, tradicionalni džez, vokalni džez
  • enolíčen monotonous, dull, drab, humdrum; uniform; commonplace; matter-of-fact; (brez sprememb) invariable, steady

    enolíčno petje monotonous drone
    enolíčno življenje a drab (ali humdrum) life
    enolíčno (prislov) monotonously
    enolíčno živeti to live a treadmill existence
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • gregorijánski Gregorian

    gregorijánski koledar Gregorian calendar
    gregorijánsko petje Gregorian chant, plainchant, plainsong
  • imitírati (-am) perf., imperf. (posnemati, ponarejati; oponašati) imitare, riprodurre; contraffare:
    imitirati ptičje petje imitare il canto degli uccelli
  • izmenič|ni [é] (-na, -no) Wechsel- (kopel das Wechselbad, obremenitev die Wechselbelastung, polivi množina der [Wechselguß] Wechselguss, promet der Wechselverkehr, petje der Wechselgesang, področje die Wechselbereich, polje das Wechselfeld, stikalo der Wechselschalter, učinkovanje das Wechselspiel)
  • jazz samostalnik
    tudi v pridevniški rabi (glasbena zvrst) ▸ jazz
    pevka jazza ▸ jazzénekesnő
    ljubitelj jazza ▸ jazzrajongó
    festival jazza ▸ jazzfesztivál
    igrati jazz ▸ jazzt játszik
    poslušati jazz ▸ jazzt hallgat
    študirati jazz ▸ jazzt tanul
    oddelek za jazz ▸ jazz tanszék
    jazz festival ▸ jazzfesztivál
    jazz koncert ▸ jazzkoncert
    jazz klub ▸ jazzklub
    jazz glasba ▸ jazz-zene
    jazz album ▸ jazzalbum
    jazz glasbenik ▸ jazzmuzsikus, jazz-zenész
    jazz pevka ▸ jazzénekesnő
    jazz orkester ▸ jazz-zenekar
    Povezane iztočnice: free jazz, jazz kitarist, jazz klavir, jazz petje, klasični jazz, latino jazz, novi jazz, sodobni jazz, tradicionalni jazz, vokalni jazz
  • kanarčkov (-a, -o) Kanarien- (petje der Kanariengesang)
  • kolednišk|i [é] (-a, -o)
    koledniške noči [Rauhnächte] Raunächte množina
    koledniško petje za Sv. Tri kralje: das Sternsingen
  • kómoren1 (-rna -o) adj. lit., muz. da camera; camerale;
    komorna glasba musica da camera
    komorno petje canto camerale
  • kúkavica zoologija coucou moški spol

    petje (klic) kukavice chant moški spol (cri moški spol) du coucou
    (botanika) navadna kukavica orchis moški spol morio ali bouffon; (bojazljivec) lâche moški spol, poltron moški spol
  • kúkavica zool cuco m ; cuclillo m

    kukavica ura reloj m de cuco
    klic (petje) kukavice cucú m
    kukavica poje el cuco canta cucú
  • kúkavičji de coucou

    kukavičje jajce œuf moški spol de coucou
    kukavičje petje (chant moški spol du) coucou moški spol
  • kúkavičji de cuco

    kukavičje jajce huevo m de cuco
    kukavičje petje cucú m (pl cucúes)
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • míl (-a -o)

    A) adj.

    1. dolce, leggiadro, amabile, caro, soave:
    mile oči occhi dolci
    mil obraz volto dolce
    mili spomini na mladost cari ricordi della giovinezza
    milo petje ptic il dolce canto degli uccelli

    2. caro, amorevole; mite:
    mila kazen pena mite

    3. mite, lieve, clemente:
    milo podnebje clima mite
    mila oblika epidemije forma lieve di epidemia

    4. gentile, tenero; suppichevole

    5. caro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pusti ga vendar, za boga milega lascialo stare, per l'amor del cielo
    pod milim bogom, za nobeno rabo nisi non sei buono proprio a nulla
    pren. ubrati milejše strune toccare una corda più sensibile
    prigovarjati komu na (vse) mile viže cercar di persuadere uno ad ogni costo
    najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a sazietà
    spati pod milim nebom dormire all'aperto, allo stellato
    sreča mu je bila mila la fortuna gli è stata propizia

    B) míli (-a -o) m, f, n
    njen mili je odšel l'amico del cuore se ne è partito
    mila moja mia cara, amor mio
    pren. vrniti komu milo za drago rendere a uno pan per focaccia