Franja

cantātiō -ōnis, f (cantāre) petje, pesem: Varr., Ap., Prisc., Vulg., Aug.

cantātus -ūs, m (cantāre) petje: Prisc.

cante moški spol petje; ljudski napev

cante flamenco ciganski napev
cante hondo ljudsko petje

canticum -ī, n (canere)

1. v komediji lirsko mesto, melodramatičen samogovor (monolog) ali samospev (monodija) ob spremljavi piščali: Ci. ep., Ph., Suet., canticum agere (igrati, izvajati) L.

2. sinekdoha pesem, popevka, petje, poseb. zborovsko na odru: chorus canticum insonuit Ph., canticum repeti iubet Ph., nisi forte in carminibus (v besedilih pesmi) tantum et in canticis exigitur structura quaedam et inoffensa copulatio vocum Q., cantica qui Nili (egiptovske), qui Gaditana susurrat Mart., canticum adulescentiae garrire Ap. (o slavčku), rusticum, vetus c. Macr.

3. occ.
a) nesramna (kosmata, zabavljiva) pesem, zabavljica: Petr., Ap., Paul., obscena c. Q.
b) bajalne (čarovne) besede, čarovno besedilo, zagovor: hoc emolumentum canticis accipimus: praesagium et divinationem Ap.
c) pojoče (s pojočim glasom) podajanje govornika (kot slabost): Plin. iun., in epilogis paene canticum Ci., cantici quiddam habent sensimque resupinantur Q.

cantiō -ōnis, f (canere)

1. petje, prepevanje: pol ego metuo lusciniolae ne defuerit cantio Pl.; v slabem pomenu žlobudranje, godenje: odiosa cantio Aug.

2. pesem, popevka: Pl., Suet., Ap., Fr., Vulg.; occ. bajalna (čarovna) pesem, čarovno besedilo, zagovor: Ca., Ap., veneficia et cantiones Ci.

canto¹ m

1. petje:
canto liturgico bogoslužno petje
canto ambrosiano, gregoriano glasba relig. ambrozijanski, gregorijanki koral
bel canto belkanto

2. petje, pesem:
il canto dell'usignolo slavčkovo petje
levarsi al canto del gallo vstati ob zori
il canto del cigno pren. labodji spev

3. igranje, pesem, glas (tudi pren.):
il canto di un violino glas violine
il canto della trebbia pesem mlatilnice; lit. lirska pesem, spev:
canto popolare ljudska pesem
i canti di Leopardi Leopardijeve pesmi

canto moški spol petje, pevska umetnost; pesništvo; pesem, spev, napev, arija

canto bélico bojna pesem
canto de cisne labodji spev
canto fúnebre žalostinka, pogrebna pesem
canto del gallo petelinje petje
al canto del gallo ob jutranjem svitu
canto gregoriano, canto llano gregorijansko (koralno) petje
canto guerrero bojna pesem
es canto llano je lahko (preprosto)

cánto n petje

cantus¹ -ūs, m (canere)

1. petje, opevanje, pesem: L., Lucr. idr., Sirenum Ci., bestiae saepe immanes cantu flectuntur Ci., sine cantu amburi Ci. brez žalostinke, funera cantu lusuque celebrare Val. Max., cantu tremulo H. s tresočim glasom, truci cantu Cu. z divjim vpitjem, citharae et cantūs peritus T., cantūs movete V. zapojte, verbosa cantu laudum suarum Graecia Val. Max.; o živalih: c. avium Ci., corvi Ci. krakanje, galli Ci., Vulg., perdicis O. pedpedikanje.

2. o glasbilih glas, ton, zvok, glasba, sviranje: Sen. ph., c. bucinarum Ci., cantu vocum et nervorum et tibiarum Ci., c. tubarum L., citharae H., Lact.; tudi tibicinum Cu.

3. occ.
a) bajalna (čarovna) pesem, bajalne (čarovne) besede, zagovor: cantu (iuvenes) vertere in pisces O., somnum dederant cantus magicaeque potentia linguae O., cantus vicinis fruges traducit ab agris... Tib. (I, 19 22), amores cantibus aut herbis solvere posse Tib., magici cantus Col. poet.
b) vedeževanje, prerokba: avis Tib., veridici cantus Cat.

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

chanson [šɑ̃sɔ̃] féminin pesem, popevka, šanson, petje (ptic); šumenje (vetra); pluriel čenče

chanson d'amour, à boire, d'enfants, d'étudiants, de marche, populaire, ressassée ljubezenska, napitnica, otroška, študentovska, pohodna (vojaška), ljudska, premleta pesem
chanson de geste (histoire) junaška pesem
chanson de toile (histoire) pesem, ki so jo pele ženske pri preji itd
chansons que tout cela! čenče! nesmisel!
la même chanson ista pesem
voilà une autre chanson to je (pa) druga pesem
le ton fait la chanson ton dela muziko
l'air ne fait pas la chanson (proverbe) videz vara, obleka ne dela človeka

chant [šɑ̃] masculin petje; pesem, spev; melodija; žvrgolenje (ptic)

chant choral zborno petje
chant du cygne labodji spev, figuré zadnje in najlepše delo kakega umetnika
chant funèbre žalna pesem
chant national narodna, državna himna
chant nuptial poročna pesem
chant à une seule voix, à plusieurs voix enoglasno, večglasno petje
exercices masculin pluriel de chant pevske vaje
leçon féminin de chant pevska učna ura; pevski pouk
professeur masculin de chant profesor, učitelj petja
au chant du coq ob prvem petelinjem petju
apprendre le chant au Conservatoire študirati petje na konservatoriju
suivre des cours de chant hoditi k pevskim vajam

chioccolio m (pl. -ii)

1. petje, čivkanje

2. klokotanje

chiurlo m

1. zool. veliki škurh (Numenius arquata)

2. petje (škurh)

3. pren. toskansko tepec

cōro m

1. glasba zborovska pesem, skladba; ekst. zbor:
un coro di montagna planinska zborovska pesem

2. arhit. kor

3.
un coro di proteste množičen protest, ugovor
un coro di elogi množica pohval
tutti in coro, a coro vsi skupaj, enoglasno (tudi pren.)

4. pesem, petje:
il coro dei grilli petje murnov

5. biblijsko
coro di angeli kor angelov

flamenco [flamɛnko] masculin ljudska andaluzijska glasba; andaluzijski ciganski ples, petje

Gesang, der, (-/e/s, Gesänge) (Singen) petje, (Lied) pesem, beim Epos: spev, bei der Messe: spev, koral; Musik napev

harmonia -ae, f (gr. ἁρμονία)

1.
a) soglasje, blagoglasje v glasbi: Ci., Vitr., Ap., Lact.
b) sklad, skladnost, složnost, npr. med dušo in telesom: Lucr., Macr., ali čutnih nagonov: harmoniae Veneris Lucr.; tudi h. caeli (nadzemeljskih svetov): Plin., M., Macr.

2. meton. napev, petje: Prud. — Kot nom. propr. Harmonia -ae, f (gr. Ἁρμονία) Harmoníja, hči Marsa in Venere, Kadmova soproga, mati Semele in Ino: O., Hyg.

ispijèvati ìspijevām (ijek.), ispévati ìspēvām (ek.)
1. končavati pesem, petje
2. opevati, slaviti: Srbin ispijeva djela i dogadaje svoga naroda i prati pjesmu odjekom gusala, gl. tudi ispjevati

jug³ [džʌg]

1. neprehodni glagol
peti, gostoleti (slavec)

2. samostalnik
petje, gostolenje