-
pánglică -i f trak, pentlja
-
pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si
-
racēmus -ī, m (pravzaprav „kopasto nagneteno plodovje“; domnevno predindoev. sredozemska beseda; starejše razlage jo povezujejo s skr. rāsiḥ kup, množica, gr. ῥάξ, ῥώξ, gen. ῥαγός grozd, jagoda)
1. (grozdova) pentlja, (grozdni) pecelj: fert uva racemos V., lentis uva racemis Ps.-V. (Copa), dependent racemis ut uvae … Plin.
2. sinekdoha (vinska) jagoda in ves grozd: H., Pr., lecti de vite racemi I.; tudi o viniki: raris labrusca racemis V.; o bršljanu: Plin.
3. meton. grozdni (vinski) sok, maščina, vino ali mošt: mixta (sc. aqua) nullis racemis O.
-
Schlaufe, die, (-, -n) zanka; pentlja; Elektrizität locen
-
Schleife, die, (-, -n) zanka; pentlja; ([Flußschleife] Flussschleife) okljuk, rida; Luftfahrt krog, Schleifen ziehen krožiti; Technik zanka, petlja, ovoza; komunikacijska zanka; geschachtete Schleife zančje
-
Schlinge, die, (-, -n) zanka (tudi Technik); pentlja; Technik petlja; Schlingen legen Jagd nastavljati zanke ( tudi figurativ ); den Kopf in die Schlinge stecken figurativ podajati/podati se v nevarnost; den Kopf/Hals aus der Schlinge ziehen figurativ potegniti glavo iz zanke; die Schlinge zuziehen zadrgniti zanko
-
tie1 [tái] samostalnik
pentlja, petija, kravata; vezalka; vozel; ženski krznen ovratnik; spona, spojka, skoba
ameriško železniški prag
ameriško čevelj na vezalke
glasba ligatura
figurativno vez; obveznost
pogovorno dolžnost, breme
šport neodločena igra ali tekma, izenačenje
parlament izenačitev, enakost glasov
ties of blood krvne vezi
the tie of friendship vez prijateljstva
cup ties šport izločilno tekmovanje za pokal
neck-tie kravata
to end in a tie končati se z enakim številom točk
he finds the children a great tie (on him) on občuti otroke kot veliko breme
to play (to shoot) off a tie (od)igrati (povratno) tekmo za prvenstvo
-
torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod
1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.
2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.
3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.
4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.
5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.
6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.
-
vōlta1 f
1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
dar la volta skisati se (vino)
fare una volta zavijati (cesta)
mettere in volta pognati v beg
2. navt. namotavanje (vrvi):
dar volta namotati vrv (na priveznik)
3. aero pentlja, luping
4. šport
gran volta veletoč (orodna telovadba)
5. volta (ples)
6. smer:
alla volta di proti:
partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu
7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
a volta a volta po vrsti
alla volta, per volta po:
uno, due alla volta po eden, po dva
è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
volta per volta od primera do primera
8. pot, krat:
una volta enkrat
due, tre volte dvakrat, trikrat
cento, mille volte stokrat, tisočkrat
a volte, alle volte, certe volte včasih
altra volta v preteklosti
di volta in volta vsakič
molte, tante volte pogostoma, velikokrat
poche, rare volta malokdaj
una volta nekoč
una volta, una buona volta! vendar
una volta che (giacché) ker
una volta per tutte enkrat za vselej
una volta tanto vsake toliko
-
бант m pentlja, zanka
-
бант -а ч., zánka -e ž., pêntlja -e ž.
-
петля f pentlja, zanka;
дверная петля tečaj (vrat);
мёртвая петля looping (letala);
лезть в петлю siliti v pogubo
-
Kernschleife, die, Biologie jedrna pentlja, kromosom
-
purl1 [pə:l]
1. samostalnik
leva pentlja (pri pletenju); zlat ali srebrn bordurni okras, zankasta bordura
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
plesti leve pentlje; obrobiti (glej samostalnik)
-
quadrifōglio m (pl. -gli)
1. ekst. štiriperesna deteljica
2. cestna pentlja
-
snood [snu:d]
1. samostalnik
škotsko pentlja (trak) ali mrežica za lase
2. prehodni glagol
privezati (lase) s pentljo ali mrežico
-
topknot [tɔ́pnɔt] samostalnik
v vozel povezani lasje; vrh glave; pentlja za lase
zoologija čop
-
zakàčaljka ž
1. pentlja za obešanje obleke: nema zakačaljka na kaputu
2. kljukica, ključica za perilo
3. ekspr. pretveza, prilika za prepir, kaveljc
4. ekspr. prepirljivec -vka
-
césten (-tna -o) adj. stradale, della strada; viario:
cestna karta carta stradale
cestno omrežje rete stradale, viaria
cestni promet traffico stradale
cestni stroji macchine stradali
cestni valjar cilindratrice, rullo compressore, compressore stradale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cestna ožina strettoia
cestna pentlja quadrifoglio
cestna vijuga tourniquet
cestna železnica tranvia
cestni delavec massicciatore
cestni jašek tombino
cestni nadvoz cavalcavia, sopravia
cestni razbojnik masnadiero
cestni tlak lastrico, pavimentazione
-
desn|i [é] (-a, -o) der/die/das rechte; stoječ na desni: [rechtsstehend] rechts stehend; politično: rechtsorientiert; vijačnica: rechtsgängig; Rechts- (blok der Rechtsblock, navoj das Rechtsgewinde, odklon die Rechtsabweichung, ovinek die Rechtskurve, stranka die Rechtspartei, vrata die Rechtstür)
desna roka die rechte Hand
desna stran die rechte Seite
desna pentlja die rechte Masche
desni konj v vpregi: das Handpferd
na/po desni strani rechtsseitig
na desnem krilu rechtsaußen