-
Palast, der, (-es, Paläste) palača
-
palát
I. n (ustno) nebo
II. -e n palača
-
pàlata ž, palàta ž (ngr. palati, lat. palatium) palača
-
Palātium -iī, n
1. Palácij, palácijski grič = palatínski grič, Palatín v Rimu: Ci., L., O., V., Plin.; pesn. pl.: herbosa Palatia Tib.
2. palača (ker je bil na Palaciju (Palatinu) cesarski dvor): Iuv., Mart., Lucan., Sil. idr., Caesaris palatia O., palatia caeli O. palača bogov, poseb. cesarska palača: palatii decurio Amm., palatii annonae Amm., in palatio peius cenare quam domi Lact.
-
palazzo m
1. knjižno gosposki dvorec
2. ekst. kraljeva, plemiška palača:
congiura di palazzo dvorska zarota
dama di palazzo dvorna dama
3. palača (sedež vladnih, upravnih ustanov):
palazzo di giustizia sodna palača, sodišče
palazzo dello sport športna dvorana
palazzo di vetro steklena palača (sedež OZN)
palazzo di città, palazzo comunale mestna hiša
4. stanovanjski blok, stolpnica
5. slabš.
il Palazzo oblast
-
podesteria f palača, sedež podestata
-
praetōrius 3 (praetor)
1. prétorski: provincia, potestas, turba Ci., comitia C., Ci., L. za izvolitev pretorjev, edictum Ci., ius Ci. od pretorja izhajajoče; tako tudi actio Icti., tutor G., Ulp. od mestnega pretorja postavljen.
2. prétorski = k prétorju v provinci sodeč, próprétorski, namestniški, namestnikov: domus Ci. pretorjevo uradno stanovanje (v provinci), cohors Ci. namestnikovo spremstvo, exercitus Fl.
3. poveljniški, poveljnikov, vojskovodjev: imperium (pri ladjevju) Ci. nadpoveljništvo, nadpoveljstvo, vrhovno poveljstvo, navis L. admiralska, classica Pr. poveljnikovo znamenje za napad, cohors C. poveljnikova telesna straža (iron.: scortatorum praetoria cohors Ci. (o Katilinovi tolpi)); pozneje = cesarjeva telesna straža, cesarska garda (nav. cohors praetoriana) T., castra Plin., Amm. pretorijánska vojašnica, porta C. sprednja (proti sovražnikom obrnjena) vrata, kjer je stal poveljniški šotor. — Od tod subst.
a) praetōriae -ārum, f (sc. cohortes) pretorijánske kohórte, pretorijánci: Aur.
b) praetōrius -iī, m (sc. vir) bivši prétor, mož pretorskega stanu: C. , Ci., N., Plin., Vell.
c) praetōrium -iī, n α) uradna hiša (uradno stanovanje, urad) namestnika v provinci: adesse praetorio Cu., candelabrum in praetorium deferunt quam occultissime Ci.; metaf. (knežja, kraljeva) palača, dvor: praetoria regis Iuv. Od tod vsako krasno poslopje, palača, gosposka hiša, selski (podeželski) dvorec, pristava: Iuv., Stat., Suet., Porph. β) pretórij = glavno (osrednje) mesto v rimskem vojaškem taboru (kjer je bil poveljniški šotor, ara, augurale in tribunal), glavni stan v taboru, glavno poveljstvo, tudi sam poveljniški šotor: S., Pr. idr., fit celeriter concursus in praetorium C. glavno mesto, in praetorio tetenderunt Albius et Atrius L., alterum illi iubet praetorium tendi C. drug glavni stan, in praetorium se contulit C. v poveljniški šotor; pesn. metaf. matičnjak v panju (ulju): in praetoria densae (sc. apes) miscentur V. γ) meton. γα) vojni svet, ki se je shajal v glavnem stanu: praetorium mittere L., praetorio dimisso signa concinunt L. γβ) cesarjeva telesna straža, cesarska garda: Plin., Suet. idr., militiam orant, igitur in praetorium accepti T., praefectus praetorio T., Suet., Icti. načelnik cesarske telesne straže, poveljnik cesarske garde (pretorijancev); bila sta dva.
-
sàrāj -ája m palača, dvor (sultanov ali drugega dostojanstvenika)
-
turris -is, acc. -im, mlajše -em, abl. -ī, redkeje -e, f (izpos. τύρσις, τύῤῥις)
1. visoka zgradba, stolp, grad, palača: pallida mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres H., contionari ex turri alta solebat Ci., Hannibal ad suam turrim pervenit L., turris marmorea Vitr., Maecenatiana Suet.
2. occ.
a) stolp: Acc. ap. Prisc., O., V., Tib., Plin. idr., celsae decidunt turres H.
b) utrjevalni stolp, zidni stolp, taborski stolp, s katerim so v vojni utrjevali zidovje in tabor: Pl. (pren.), Ci. idr., turris tectum C., turris latericia C., si turrim ex latere (= latericium) sub muro fecissent C., turres castrorum C., turres excitare C.
c) lesen oblegovalni stolp, ki so ga gradili na ladjah, na kopnem pa so ga na valjih pomikali proti mestnemu obzidju: Ci. ep, L.; v boju so ga napolnjenega z vojaki nosili tudi sloni: L.
d) stolpast golobnjak: Varr., incipient turres vitare columbae O.
3. metaf. stolp, štirikotna bojna razporeditev: Ca. ap. Fest., vocabula sunt militaria, quibus instructa certo modo acies appellari solet: „frons“, „subsidia“, „cuneus“, „orbis“, „globus“, „forfices“, „serra“, „alae“, „turres“ Gell.
-
дворец m gradič, palača
-
палата f (zast.) palača, dvorec; bolniška soba; dvorana, zbornica, dom;
оружейная п. vojni muzej v Kremlju;
судебная п. (hist.) vrhovno sodišče;
царские палаты carski dvorec;
п. депутатов skupščina;
торговая п. trgovinska zbornica;
у него ума палата zelo moder je
-
пала́ц -у ч., paláča -e ž., dvórec -rca m.
-
сераль m (sultanova) palača
-
хоромы f pl. (zast.) palača; razkošno stanovanje
-
чертог m (zast.) razkošna dvorana, palača
-
bargēllo m
1. hist. policijski načelnik (v srednjeveških komunah); ekst. poveljnik biričev; birič
2. hist. policijsko načelstvo; sodna palača z zapori
-
dògana ž (it. dogana) dial.
1. carina
2. carinarnica
3. urad za odkup tobaka v Hercegovini
4. palača beneškega doža
-
Dogenpalast, der, doževa palača
-
évêché [evɛše] masculin škofija; škofovstvo, škofovsko dostojanstvo; škofijska palača; sedež škofije; mesto, kjer biva škof
-
Glaspalast, der, steklena palača