Franja

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

pallino m

1. pomanjš. od ➞ palla kroglica

2. šport balinec

3. lovstvo šibra

4. tekstil krogec, pika:
camicetta a pallini pikčasta bluza

5. pren. manija, nagnjenje, strast:
avere il pallino della caccia biti strasten lovec
andare a pallino pog. ugajati, odgovarjati

pèdica ž pegica, pika: pedica na licu, na tkanini

pépie [pepi] féminin pika (na ptičjem jeziku); figuré žeja

avoir la pépie (familier) imeti suho grlo, biti zelo žejen

period¹ [píəriəd] samostalnik
perioda, doba, obdobje, razdobje (v katerem se kaj redno ponavlja); rok, doba, čas
geologija geološka doba (glacial period ledena doba)
astronomija čas poti planeta (okoli sonca)
pedagoško šolska ura, ura predavanja
matematika ponavljajoča se skupina številk v decimalnem ulomku, interval
glasba osemtaktna perioda
množina, medicina čišča
slovnica pika, veliki stavek; konec
množina retoričen jezik

period of validity rok veljavnosti
pravno period of appeal prizivni rok
fotografija period of exposure čas osvetlitve
medicina period of incubation inkubacijska doba
period of office službena doba
for a period za nekaj časa
for a period of za dobo...
a girl of the period sodobno, moderno dekle
to put a period to postaviti piko na i, dokončati
the period epoha
a long period of time dolgo šasa

pēzza f

1. kos blaga; krpa:
metterci una pezza pren. za silo skrpati
trattare uno come una pezza da piedi pren. s kom ravnati brezobzirno

2. kos, odlomek:
pezza d'appoggio pisni dokaz, potrdilo o plačilu; pren. dokazno gradivo

3. obdobje:
da lunga pezza od zdavnaj, že dolgo časa

4. kovanec

5. madež; lisa, pika:
una mucca bianca a pezze marroni bela krava z rjavimi lisami

pica f

1. zool. (gazza) sraka (Pica pica)

2. med. pika, pikacizem

picacismo m med. pika, pikacizem

pȉk m (n. Picke) pika: imati pik na koga

pȉknja ž dial. pika: lane ima bijele -e po rebrima; na kraju rečenice stoji piknja

pinta ženski spol pega, pika, madež

pinta rara posebnež, čudak, tip

pip³ [pip] samostalnik
britanska angleščina znak, pika (na igralni karti, domini, kocki)
britanska angleščina zvezda na epoleti; popek, cvet; ananasova rezina
britanska angleščina zvočni signal (za odmor, čas); črka P v signalizaciji

Pips, der, Tierkranhkeit: pika

pītuīta -ae, f (prim. pīnus) židka, gosta tekočina (mokrina)

1. = φλέγμα topla in tekoča sluz: Ca., Cels. idr., cum pituita redundat Ci. če pride do sluzenja (zasluzenosti); pl. = razne vrste sluzi: Pall., isdem et auriculas fractas curat et testium pituitas Plin., pituitae fluctiones Plin. izločanja sluzi, driske.

2. židka tekočina: impetus pituitae in facie Plin. mokri gnojni izpuščaji.

3. gnojna tekočina, gnojni izcedek: oculi quoque lumen refugiunt, et illacrimant … pituitaque in iis innatans, novissime angulis inhaerescit Cels.

4. pika, bolezen pri perutnini: si pituita circumvenit oculos et iam cibos avis respuit Col., gallinaceorum pituitae Plin.

5. židka tekočina, židek izcedek (izloček) dreves: amygdalae ex amaris dulces fiunt, si circumfosso stipite et ab ima parte circumforato defluens pituita abstergeatur Plin., fungorum lentior natura et numerosa genera, sed origo non nisi ex pituita arborum Plin.

6. meton. nahod: cum pituita (trizložno) molesta est H., mala nasi pituita Cat.

Opomba: Pri pesnikih pogosto trizložno: pitu͡ita.

point¹ [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica

ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red

point¹ [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

à point ravno prav, primerno, pravočasno
le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
à tel point que tako zelo, da
au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
au dernier point skrajno
au point où nous sommes kot so stvari sedaj
au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
sur ce point v tej točki, glede te točke
point d'appui oporišče; figuré opora
point d'arrêt postajališče; krajišče
point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
point facultatif postajališče po potrebi
point cardinal nebesna stran
point central središče, osrednja točka
point de chute (aéronautique) mesto padca letala
point de congélation ledišče
point de contact stičišče
point de controverse (juridique) sporna točka
point de côté (médecine) zbadanje v boku
point de croix (vezenje) križni vbod
point de décollage (raketno) vzletišče
point de départ izhodišče
point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
point de détail podrobna, sekundarna stvar
point de dispersion (optique) žarišče
point d'eau vodni izvir
point d'ébullition vrelišče
point d'exclamation klicaj
point faible šibka točka
point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
point frontière mejni prehod
point de fusion tališče
point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
point d'inlersection sečišče
point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
point de lancement baza za izstrelitev (raket)
point lumineux (physique) gorišče, žarišče
point de mire (militaire) cilj
point mort mrtva točka
point de mouvement (physique) vrtišče
point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
point de passage prehodno mesto
points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
point de ralliement zbirališče, zborno mesto
point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
point de saturation nasičišče
point-virgule podpičje
point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
point zéro nevtralna točka
deux points dvopičje
mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
battre aux points (sport) premagati po točkah
ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
être mal en point biti v slabem položaju
être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
être au point mort biti na mrtvi točki
faire le point (marine) določiti položaj ladje
marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
(proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže

punct -e n

1. pika
□ două puncte dvopičje
□ punct şi virgulă podpičje
□ puncte de suspensie tri pike

2. točka
□ punct de vedere pogled, stališče
□ punct de reper izhodišče

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

Punkt, der, (-/e/s, -e) Satzzeichen, Dezimalpunkt: pika; Mathematik, Sport, der Tagesordnung, figurativ točka; Typographie enota; der springende Punkt jedro; Punkt zehn točno ob desetih; schwacher/neuralgischer Punkt figurativ šibka točka; der Punkt auf dem i pika na i; toter Punkt mrtva točka; einen Punkt setzen/stellen/machen postaviti/narediti piko ( tudi figurativ ); auf den Punkt genau do pičice natančno; auf den Punkt kommen priti do bistva; Punkt für Punkt točko za točko; im Punkt (der Ehre) v vprašanjih (časti); ohne Punkt und Komma reden govoriti kot dež

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne