Franja

hlád hládnost cool, coolness; fresh, freshness; cool air; coldness; shade

v jutranjem hlád, hládnostu in the cool (ali arhaično pesniško the fresh) of the morning
uživati večerni hlád, hládnost to enjoy the cool of the evening
biti v hlád, hládnostu to be in the cool

kášča granary, pesniško garner; (silos) silo; ZDA grain elevator

spraviti v káščo to gather in, to store, pesniško to garner

kjêr where

kjerkoli wherever; pesniško where'er

krásen beautiful, fine, fair; magnificent; splendid; glorious; grand

krásni spol the fair sex; the gentle sex; pesniško the fair

króna crown; (star angleški kovanec = 5 šilingov) crown

pol króne half crown, half-a-crown
cesarska króna imperial crown, pesniško crown imperial
drevesna króna crown (ali top) of a tree, treetop
plemiška króna coronet
zobna króna crown, cap
naslednik króne successor to the crown
prisvojitelj króne usurper of a crown
biti króna česa to be the crown (ali the chief ornament) of something
pokriti zob s króno to crown (ali to cap) a tooth

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

navdáhnjen (-a -o) adj.

1.
navdahnjen s pieno di

2. portato a:
pesniško navdahnjen človek individuo portato alla poesia

3. soffuso

nebó ciel moški spol ; (nebesni obok) firmament moški spol , voûte ženski spol céleste ; anatomija palais moški spol ; (baldahin) baldaquin moški spol , dais moški spol

oblačno nebo ciel nuageux
zvezdnato nebo ciel étoilé (ali constellé), ciel criblé (ali semé, parsemé) d'étoiles, firmament moški spol, (pesniško) voûte étoilée
pod milim nebom en plein air, à la belle étoile
kot strela z jasnega neba comme un coup de tonnerre (ali de foudre), comme une bombe
v nebo povzdigovati (figurativno) porter aux nues, dire merveille de, chanter les louanges de quelqu'un (ali de quelque chose)
to vpije do neba c'est révoltant
z neba pasti tomber des nues, venir à l'improviste

nekóč once, at one time, in times past, in old times, in former times; (v bodočnosti) some day

nekóč boš moral vse poplačati you'll have to pay it all back some day
davno nekóč long ago, in times past, in ancient times; pesniško in olden days, in days or yore
nekóč je bil kralj... (v pravljicah) once upon a time there was a king
nekóč sem to delal (zdaj ne več) I used to do it

nesréčnik unhappy (unlucky, unfortunate, wretched, miserable; arhaično distressed, woeful) man (ali fellow, person)

nesréčnik! poor fellow, vulgarno pesniško poor bastard!
pomagati nesréčnikom to help the poor and unfortunate

níkdar never; at no time; not once, never once, not a single time

skoraj níkdar hardly ever
níkdar več never again, arhaično pesniško nevermore

ôče father; pogovorno papa, pa, governor, pater

cerkveni ôčetje Fathers pl of the Church
brez ôčeta fatherless
krušni ôče foster father, fosterer
stari ôče grandfather
očetje (predniki) fathers pl, pesniško sires pl
on je čisto kot ôče he is a chip off the old block
vreči se po ôčetu to take after one's father
on je izrezan ôče (figurativno) he is the very spit and image (ali spitting image, exact likeness) of his father
kakor ôče, tako sin like father, like son

odpŕt open, opened; uncovered; patent; (javen) public; figurativno (iskren) frank, sincere, candid; outspoken

odpŕto mesto vojska undefended town, open city
odpŕto morje open sea, (vidno od obale) offing, pesniško main
odpŕt račun open account
odpŕto vprašanje open (undecided, debatable) question, moot point
pri na stežaj odpŕtem oknu with the window thrown open
pustiti vprašanje odpŕto to leave a question in suspense

oestrus -ī, m (gr. οἶστρος)

1. konjski obad, brencelj (čisto lat. asilus): V., Plin.

2. metaf.
a) preroška ali pesniška navdahnjenost (navdušenost), pesniški navdih, pesniško navdušenje: Pierius Stat., Iuv.
b) poltena besnost: libidinis Hier.

ōpera f

1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

2. delo, delovanje, učinek

3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti

4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

6. dobrodelna ustanova

7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

9. voj. utrdba

10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina

11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

12. ekst. operno gledališče

oskúbsti (perutnino) to pluck, to deplume

oskúbsti koga za denar to fleece someone of his money
pošteno koga oskúbsti (figurativno) to fleece someone well and truly; (preveč zaračunati) to overcharge (someone)
oskúbsti perje, dlako to strip of feathers, hair; zastarelo, pesniško to displume
oskúbsti odjemalca (figurativno) to fleece a customer

pésniški poetical; poetic

pésniška dela poetical works pl
pésniška duša a poetic mind
pésniški jezik poetical language
pésniško nadarjen poetically inclined
pésniška oblika poetic form
pésniška svoboda poetic licence
pésniška umetnost the art of poetry, the poetic art, poetics pl (s konstr. v sg)
pésniško prikazati, proslavljati to poeticize, to poetize

plúti to navigate; to sail; to voyage

plúti ob obali to coast; to hug the coast
plúti po morju to sail the sea, pesniško to plough the sea
brod redno plove po reki the ferryboat plies the river