Franja

Zadetki iskanja

  • poētico agg. (m pl. -ci) pesniški, poetičen
  • poético pesniški, poetičen

    arte poética pesniška umetnost
    vena poética pesniška žila
  • poēticus 3, adv. (izpos. ποιητικός) pesniški, poetski: Plin. iun., H. idr., ars Ca., Q., verbum Varr., Ci., poeticae verborum origines Varr., facultas Ci., fabulae L., dii Ci. bogovi, ki si jih izmišljujejo pesniki, bogovi, ki so plod pesniške domišljije, oratio (naspr. oratio soluta) Varr. vezana beseda, poeticis numeris Col., licentia Q., Lact., iocus Val. Max., color Lact., laurus Symm., sententia Aug., Musae Boet.; adv.: ut poëtice loquar Ci., descriptiones locorum non historice tantum sed prope poetice prosequi (obravnavati, opis(ov)ati, obdel(ov)ati) Plin. iun., cur enim non ego quoque poetice vel oratorie cum poeta (sc. loquar) Plin. iun., quod sit a simplici atque in promptu posito modo poetice vel oratorie mutatum Q., saepius poetice quam humane locutus est Petr., poeta maximus in hoc solo non poetice sed aniliter desipuit Lact., sapientia poetice figurata Lact.; subst.

    1. poēticē -ēs, f (tuj., sc. τέχνη): Varr., poëticen attigit N., numquam a poetice alienus fui Plin. iun. ali poētica -ae, f (izpos., sc. ars) pesniška umetnost, pesništvo, poezija: Tert., o praeclaram emendatricem vitae poeticam! Ci., poeticae versus inventus est terminatione aurium Ci., poëticam serius accepimus Ci., ad poeticam pronus carmina … libenter composuit Suet., priscae poeticae divinus auctor Ap.

    2. poēticum -ī, n nekaj pesniškega, nekaj lastnega pesništvu, pesniškost: atqui Cicero optime vidit ac testatur frequenter, se quod numerosum sit quaerere, ut magis non ἄρρυϑμον, quod esset inscitum atque agreste, quam ἔνρυϑμον, quod poeticum est, esse compositionem velit Q.; pl. poētica -ōrum, n pesniški izrazi, pesniški umotvori, pesniška dela, pesmotvori, verzi, pesništvo, poezija: Q., Sen. ph. idr.
  • poétique [pɔetik] adjectif pesniški; poetičen; féminin poetika

    licence féminin, inspiration féminin poétique pesniška svoboščina, pesniški navdih
  • poetisch poetičen, poetski, pesniški; poetische Ader pesniška žilica
  • versificatōrio agg. (m pl. -ri) pesniški, pesnikovalski
  • vōcālis -e (vōx)

    1. glas imajoč, z glasom obdarjen, govoreč, oglašajoč se: Varr. idr., ne quem vocalem praeterisse videamur Ci. ki ima (dober) glas, eligeretur vocalissimus aliquis Plin. prav močnega glasu, s prav močnim glasom, nymphe O. blebetajoča, klepetajoča (o odmevu, jeki, jeku), athleta mutus … vocalis evasit Val. Max. je spregovoril, ora O. vedeževalčeva, equus Pr. = Adrastov konj, ki je vedeževal, boves Tib. govoreča, vident … saxum iudicis … vocalemque suā terram Dodonida quercu O., antra Stat. kjer se je vedeževalo.

    2. zveneč, zvonek, doneč, glasen, glasovit, zvočen, blagozvočen, milozvočen, miloglasen, blagoglasen: chordae Tib., carmine vocali clarus citharaque Philammon O., Arion O. ali Orpheus H. bogat s pesmimi, pojoči, spevni, aves Plin. pojoče, ranae Plin. kvakajoče, kreketajoče, scarabaei Plin. cvrčeči, svrčeči, črič(k)ajoči, črikajoči, sonus T., Amm. zveneč, čist, jasen, poln (jaren) glas, oratio Varr., verba vocaliora Q. krepkeje zveneče, tria itaque genera signorum, vocalia (s človeškim glasom), semivocalia (s tubo), muta Veg., quanto vocaliora sint vacua quam plena Sen. ph. Od tod subst.
    a) vōcālis -is, f (sc. littera) samoglasnik, vokal: Ci., Corn., Q.
    b) vōcālēs -ium, m pevci, glasbeniki, muzikanti, godci, svirači: Lamp., Sid.

    3. pesn. = pesmi spodbujajoč, pesmi rojevajoč, pesmi ustvarjajoč, spevoroden, pesniški, pesemski: unda Stat. ali undae Castaliae Stat. = ki povzroči(jo), da tisti, ki iz nje (njih) pijejo, pojejo in postanejo pesniki. Adv. vōcāliter

    1. zveneče, razlegajoč(e) se: cum dicto modico secus progressus [h]ostium accedo et ianuam firmiter opp[r]essulatam pulsare vocaliter incipio Ap.

    2. dobesedno, od črke do črke, po glasu in črki, po črki, po besedi: Tert.
  • поети́чний прикм., pésniški prid., poétičen, poétični prid.
  • поэтический pesniški
  • стихотворный pesniški
    стихотворная форма речи vezani govor
  • carmen1 -inis, n

    1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

    2. occ.
    a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
    b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
    c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
    č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

    3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
    a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
    b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
    c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.
  • cetra f

    1. glasba cister; lira
    cetra da tavolo citre

    2. pren. pesn. pesniški navdih
  • Dichtersprache, die, pesniški jezik
  • divano m

    1. hist. divan

    2. divan, kanape, blazinjak:
    divano letto kavč

    3. lit. divan, pesniški zbornik
  • epìgram m (gr. epigramma) epigram, puščica, pesniški napis
  • ivresse [ivrɛs] féminin pijanost; opojnost, omama; pesniški zanos, ekstaza

    ivresse du triomphe omama zmagoslavja
    il la regardait avec ivresse gledal jo je kot zamaknjen
  • Lesung, die, (-, -en) (Version) verzija; (Dichterlesung) literarni večer, pesniški večer; im Parlament: obravnava, razprava, branje; beim Gottesdienst, Musik berilo
  • lirismo m lirizem, pesniški polet
  • lyre [lir] féminin lira (glasbilo); figuré pesniški polet, zanos; pesništvo

    joueur masculin de lyre igralec na liro
    ajouter une corde à sa lyre (poétique) ubrati novo struno, nov ton
  • lyrisme [lirism] masculin lirizem, liričnost, zanos, navdušenje; pesniški jezik