Franja

ìskrpiti -īm
1. zakrpati: iskrpljen kaput
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: iskrpiti koga

isperùšati -ām
1. oskubsti: isperušati kokoš
2. ekspr. ošteti, ozmerjati: isperušati koga

ispopòvati ispòpujēm ozmerjati, ošteti (kot pop) koga: on mi neki dan dobro ispopovao

ispsòvati ìspsujēm izpsovati, ozmerjati, ošteti

ìzbručiti -īm ošteti, ozmerjati: izbruči jedna žena drugu na pasji opanak

izbrúsiti ìzbrūsīm
I.
1. zbrusiti, nabrusiti: izbrusiti sjekiru
2. dognati: izbrusiti svoj jezik
3. ošteti, ozmerjati: izbrusiti koga
II. izbrusiti se
1. zbrusiti se, ugladiti se, olikati se: po onim kloštrima nije mogla bolje da se izbrusi
2. izostriti se: kada čovjek oduševljeno služi svojoj domovini, izbrusi mu se ne samo um nego i vid

izgŕditi ìzgr̄dīm
1. ozmerjati, ošteti: izgrditi učenika jer neće da uči; izgrditi na mrtvo ime = izgrditi na pasja kola, na pasje obojke, na pasja preskakala, na pasja usta hudo ozmerjati, ošteti
2. ogrditi: mać ti izgrdi rda; boginje su joj izgrdile lice

izrúžiti ìzrūžīm ozmerjati: izružiti koga zbog čega, zbog koga

izvíkati ìzvīčēm, izvíči, ìzvīkān -a
I.
1. zaklicati: nisam čuo što je on izvikao
2. izklicati, razglasiti: izvikati Miloša za gospodara
3. oznaniti: zaptije su izvikale trnjenje ognjišta nočni čuvaji so oznanili, naj se pogasijo ognjišča
4. s kričanjem doseči: toliko si vikao, pa nisi ništa izvikao
5. spraviti na slab glas: izvikati djevojku
6. ošteti, ozmerjati
II. izvikati se
1. izkričati se: izvikao se, pa je sad miran
2. izkričati se na koga
3. priti na slab glas: izvikati se rdavim vladanjem

jabonar namiliti; ukoriti, ozmerjati

moucher [muše] verbe transitif usekniti (un enfant otroka); populaire okregati, ozmerjati

se moucher usekniti se
moucher une chandelle, une lampe utrniti svečo, svetilko
ne pas se moucher du coude (figuré) imeti se za važno osebo
il s'est fait moucher pošteno je bil okregan
mouche ton nez! (familier) pometaj pred svojim pragom!

nagŕditi nàgr̄dīm
I.
1. nagrditi, nakaziti: nagrditi lice
2. ozmerjati: nagrdio ga je pijanicom
3. osramotiti: nagrditi koga pred svijetom
4. uničiti: žita će biti, ako ga skakavac ne nagrdi
II. nagrditi se
1. nakaziti se
2. osramotiti se
3. ekspr. naužiti se zmerjanja: ala sam ga se nagrdio!

narúžiti nàrūžīm
I.
1. iznakaziti, pohabiti: svoje tijelo ja ću žaračem da naružim
2. ošteti, ozmerjati: naružiti spletkaruše
II. naružiti se
1. pohabiti se
2. nagrditi se, grd postati: naruži se zemlja
3. ekspr. naozmerjati se: napripovijedao se svojih pripovijesti, naružio vlastelina, nahvalio pokojne ekscelencije

nasapùnati -ām, nasapúniti -sàpūnīm
I.
1. namiliti: nasapunati lice, ruke
2. ekspr. namiliti, ozmerjati: dobro ga je nasapunao
II. nasapunati se namiliti se

nàtrti nàtarēm, nȁtrēm
1. natreti: natrti ruku uljem, natrti bolna krsta octom, rakijom
2. nastrgati, naribati: natrti na trenici sira
3. ekspr. ošteti, ozmerjati koga: natrti kome nos

okrèsati òkrešēm
1. oklestiti: okresati granje sa drveća, sa drveta
2. obtesati: okresati drvo
3. oklesati: okresati kamen
4. sprožiti: okresati pušku
5. utrniti: okresati svijeću
6. ekspr. ozmerjati, ošteti, opsovati: koga; okresati komu istinu u brk zabrusiti komu resnico v obraz

okr̀hati -ām
1. okrniti: tu je bilo i okrhanih posuda
2. ekspr. opsovati, ozmerjati: on meni okrha sveca, a ja njega šakom

opsòvati òpsujēm opsovati, ozmerjati

pogŕditi pògr̄dīm
1. ozmerjati: pogrditi koga ružnim riječima
2. osramotiti
3. onečastiti

porúžiti pòrūžīm ošteti, opsovati, ozmerjati, osramotiti