Franja

bazenček samostalnik
(majhen bazen) ▸ medence, kis medenceNapihljiv bazenček je priročen, ker ga lahko brez težav spravite, kadar ga ne potrebujete. ▸ A felfújható medence praktikus, mert gond nélkül el lehet rakni, amikor nincs rá szüksége.
Povezane iztočnice: krstilni bazenček

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

časopis moški spol (-a …) die Zeitung; (list) das Blatt; (revija) die Zeitschrift; -zeitung (dijaški Schülerzeitung, krajevni/lokalni Lokalzeitung, stenski Wandzeitung, športni Sportzeitung, študentski Studentenzeitung, tovarniški Betriebszeitung)
… časopisa/časopisov Zeitungs- (bralec der Zeitungsleser, prodajalec der Zeitungsverkäufer, raznašalec der Zeitungsausträger); -zeitschrift (mladinski Jugendzeitschrift, otroški Kinderzeitschrift, za RTV program die Programmzeitschrift)
časopisi (tisk) die Presse
dati oglas v časopis eine Annonce aufgeben

čev|elj [é] moški spol (-lja …)

1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
visok čevelj der Stiefel
konica čevlja die Schuhspitze
stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
krema za čevlje die Schuhcreme
krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
škatla za čevlje der Schuhkarton
žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
čistilec čevljev der Schuhputzer
par čevljev ein Paar Schuhe
tovarna čevljev die Schuhfabrik
trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

3.
mera der Fuß
dolg en čevelj fußlang

čévelj chaussure ženski spol , soulier moški spol , bottine ženski spol ; (mera) pied moški spol ; (plesni) escarpin moški spol

visok čevelj brodequin moški spol
lakasti čevlji souliers vernis
moški, ženski, otroški čevlji souliers d'homme, de femme, d'enfant
obuti čevlje mettre ses souliers
sezuti čevlje ôter ses souliers
obuti komu čevlje chausser quelqu'un
trak za čevlje lacet moški spol
smučarski čevelj chaussure ženski spol de ski

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čévelj zapato m ; (dolžinska mera) pie m

moški (ženski) čevelj zapato de caballero (de señora)
otroški čevelj zapatito m de niño
nizek čevelj zapato bajo
visok čevelj bota f, borceguí m
visok ženski čevelj botina f
gorski čevlji botas f pl de montañero
plesni čevelj zapato de baile
čevelj na vezalke zapato de cordones
štrapacni čevlji zapatos de fatiga
obuti (sezuti) komu čevlje calzar (descalzar) a alg
obuti si čevlje ponerse los zapatos, calzarse
sezuti si čevlje quitarse los zapatos, descalzarse
oščetkati (naloščiti) čevlje cepillar (embetunar ali lustrar) los zapatos
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!
vsakdo ve, kje ga čevelj žuli cada uno sabe dónde le aprieta el zapato

čeveljček samostalnik
ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (obuvalo) ▸ cipellő, cipőcske, apró cipőPovezane iztočnice: baletni čeveljčki

detínski infant, child's; children's; childish; ➞ otroški

diabetes samostalnik
(sladkorna bolezen) ▸ diabéteszV Sloveniji je treba čim prej storiti vse potrebno, da preprečimo epidemijo diabetesa, ki so jo leta 2006 razglasili Združeni narodi. ▸ Szlovéniában minél előbb meg kell tenni a szükséges lépéseket, hogy megelőzzük a diabéteszjárványt, amelyet 2006-ban az Egyesült Nemzetek hirdetett ki.
Sopomenke: sladkorna bolezen
Povezane iztočnice: diabetes tipa 1, diabetes tipa 2, mladostni diabetes, nosečniški diabetes, otroški diabetes, starostni diabetes

dodat|ek³ moški spol (-ka …) denar: die Zulage; (dotacija) der [Zuschuß] Zuschuss; k plači: die Gehaltszulage, -zulage (na storilnost Leistungszulage, za delo ob nedeljah Sonntagszulage); k mezdi: der Lohnzuschlag
božični dodatek das Weihnachtsgeld
dodatek za delovno obleko das Kleidergeld, der [Bekleidungszuschuß] Bekleidungszuschuss
dodatek za gospodinjstvo die Haushaltszulage
dodatek za nevarno delo die Gefahrenzulage
dodatek za nočno delo der Nachtzuschlag
dodatek za težaško delo die Schwerarbeiterzulage, Erschwerniszulage
dodatek za umazano delo die Schmutzzulage
dodatek za uspešnost die Gratifikation, Erfolgsgratifikation
draginjski dodatek der Teuerungszuschlag
družinski dodatek die Familienzulage, der Familienzuschlag, die Familienbeihilfe
funkcijski dodatek die Amtszulage
krajevni dodatek der Ortszuschlag
otroški dodatek die Kinderbeihilfe, der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld
stanovanjski dodatek das Wohngeld
vodstveni dodatek die Leiterzulage
pri pokojninah: dodatek za pomoč in postrežbo die Hilflosenzulage, der [Hilflosigkeitszuschuß] Hilflosigkeitszuschuss, das Pflegegeld
varstveni dodatek die Ausgleichszulage

dodátek (-tka) m

1. aggiunta, supplemento; gastr. ingrediente; kem. additivo; obl. accessorio per abbigliamento;
vprašati za dodatek (hrane) chiedere un supplemento di cibo

2. (pristavek) appendice; publ. supplemento; jur. codicillo, postilla, aggiunta

3. (kar se doda k plači) indennità:
draginjski dodatek indennità di carovita, (indennità di) contingenza
otroški dodatek assegni familiari
terenski dodatek indennità di trasferta
varstveni dodatek (upokojenca) assegno integrativo

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

grob¹ [ô] moški spol (-a …) das Grab, die Grabstätte; (grobni prostor) die Grabstelle; -grab (družinski Familiengrab, dvojni Doppelgrab, faraonski Pharaonengrab, galerijski Galeriegrab, kupolni Kuppelgrab, megalitski Hünengrab, Megalithgrab, množični Massengrab, otroški Kindergrab, plani Flachgrab, posamezni Einzelgrab, skalni Felsgrab, Felsengrab, skeletni Skelettgrab, skupinski/skupni Sammelgrab, Gemeinschaftsgrab, vrstni Reihengrab, žarni Urnengrab)
figurativno prezgodnji grob ein frühes Grab
skrunitev groba/grobov die Grabschändung
vzdrževanje groba die Grabpflege
polaganje/položitev v grob die Grablegung
položiti v grob ins Grab legen
Božji grob Heiliges Grab (Cerkev Božjega groba die Grabkirche)
figurativno molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
figurativno spraviti se v grob s pijačo sich zu Tode saufen
vzeti kaj s seboj v grob (etwas) mit ins Grab nehmen
v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
figurativno biti z eno nogo v grobu mit einem Fuß im Grabe stehen
spraviti v grob ins Grab bringen
do groba bis ans Grab
od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

igrálen

igralni klub club m de jugadores
igralne karte naipes m pl, cartas f pl
igralni prostor (otroški) lugar m de recreo infantil
igralna soba cuarto m de juego
igralni žeton ficha f

ilustrator samostalnik
(umetnik) ▸ illusztrátorPovezane iztočnice: modni ilustrator, otroški ilustrator, znanstveni ilustrator

jahač samostalnik
1. (športnik) ▸ lovasSopomenke: džokej, jockey, jahalec
Povezane iztočnice: dresurni jahač

2. (otroški avtomobilski sedež) ▸ ülésmagasító
Večje otroke prevažamo na jahačih, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. ▸ A nagyobb gyermekek ülésmagasítón ülve utazhatnak, ami lehetővé teszi a hagyományos biztonsági övek használatát.