Franja

childish [čáildiš] pridevnik (childishly prislov)
otročji, otroški, naiven

childlike [čáildlaik] pridevnik
otroški, otročji, sinovski, hčerinji, nedolžen, prostodušen

childly [čáildli]

1. pridevnik
poetično otroški, otročji

2. prislov
otročje

copilărésc -eáscă (-éşti) adj. otroški, deški; otročji

čèdinjī -ā -ē otroški

djȅčīnskī -ā -ō (ijek.), dȅčīnskī -ā -ō (ek.) otroški

djȅčjī -ā -ē (ijek.), dȅčjī -ā -ē (ek.) otroški: dječji pjesnik, dom; dječji kašalj oslovski kašelj; -a parali-za; -e jaslice otroške jasli; -e obdanište dnevna varstvena ustanova; -e sklonište dečji dom; -e zabavište otroški vrtec; -e bolesti otroške bolezni

djètećī -ā -ē (ijek.), dètećī -ā -ē (ek.) otroški: -a zipka

djètinjast -a -o (ijek.), dètinjast -a -o (ek.) otroški, norčav

djètinjī -ā -ē (ijek.), dētinjī -ā -ē (ek.) otroški

djètinjskī -ā -ō (ijek.), dètīnjskī -ā -ō (ek.) otroški, detinski

enfantin, e [ɑ̃fɑ̃tɛ̃, in] adjectif otročji, otroški; otročje lahek

c'est enfantin to zna vsak otrok
classe féminin enfantine razred za otroke v starosti 4-6 let (kjer ni otroškega vrtca)
problème masculin enfantin otročje lahka računska naloga
joie féminin enfantine otroško veselje

fanciullesco agg. (m pl. -chi) otroški; otročji

fanciullo

A) m

1. otrok, deček:
fanciullo prodigio čudežni otrok

2. pren. naivnež, neizkušen človek, otrok:
comportarsi da fanciullo otročje se obnašati, vesti se kot otrok
eterno fanciullo večni otrok

B) agg.

1. otroški

2. ki je v povojih, ki šele nastaja, še neizoblikovan, nedozorel:
si tratta di una scienza fanciulla gre za znanost, ki je še v povojih

filial [fíljəl] pridevnik (filially prislov)
otroški, sinovski, hčerinji

filial, e, aux [filjal, ljo] adjectif otroški; féminin filiala, podružnica

amour masculin filial otroška ljubezen
devoirs masculin pluriel filiaux otroške dolžnosti

filial otroški, sinovski, hčerski

casa filial, establecimiento filial filiala, podružnica

fīliālis -e (fīlia) otroški: amor Aug.

īn-fāns -antis (in [priv.], fārī) „ne govoreč“

I. nem, mutast: scribit Herodotus Croesi filium, cum infans esset, locutum Ci.; pesn. pren.: infantes statuae (prim. statuā taciturnior) H.

— II. (kakor gr. νήπιος) o otrocih:

1. še ne govoreč, bebljajoč, jecljajoč: infanti vagiat ore puer O.; od tod enalaga: infans ... pudor H. sramežljivo jecljanje v zadregi.

2. zelo mlad, majhen: Iuv., habebat ex Noviā infantem filium Ci., infantium puerorum incunabula Ci., puer infans semestris Val. Max., infantes conditores urbis L. (o Romulu in Remu); fem.: infanti pupillae fortunas patrias ademit Ci., infans filia Suet.; metaf.: catuli Plin., boletus Plin. mlada goba.

3. otroški, otrokov: infantia saxo discutit ossa O., infantia pectora O.

4. otročji, trapast: omnia fuere infantia Ci. ep.

5. subst. m. (majhen) otrok (prim. šp. „infant“ in sl. tuj. „fant“): ardor animi ex infantium ingeniis elicit voces Ci., infantibus parcere C., aspicit infantem et „cresce puer“ dixit O., ingenuus infans semestris L., natus infans Vitr. novorojen; fem.: quartum intra mensem defuncta infante T., infantem suam reportavit Q., infantes parentibus orbatae Plin. iun., ab infante Col. od (svojih) otroških dni, od malega = ab infantibus Cels. (o več osebah); katahrestično o otroku v materinem telesu: in alvo materna componitur infans O., conceptus creverat infans O.

— III. brez govorniškega daru, nezgovoren: homines diserti ... et infantes Ci., Scipionem accepimus non infantem fuisse Ci., nihil Lentulo infantius Ci., si nihil dixissem, ne infantissimus ... viderer Ci. brez najmanjšega govorniškega daru; meton.: Fannii historia neque nimis est infans, neque perfecte diserta Ci. —

IV. = īnfandus neizrekljiv, nezaslišan: facinus Acc. fr.

Opomba: Gen. pl. infantium: (npr.) L., pa tudi infantum: Plin. iun.

infant [ínfənt]

1. samostalnik
dete, dojenček
pravno mladoletnik
figurativno začetnik

2. pridevnik
otroški, detinski
pravno mladoleten
figurativno začeten, v povojih

infant school vrtec