Franja

Zadetki iskanja

  • hébété, e [ebete] adjectif bebast, otopel, poneumljen, ves zmeden, ves osupel
  • inanimé, e [inanime] adjectif brez življenja, mrtev, otopel, medel
  • insensible [insénsəbl] pridevnik (insensibly prislov)
    neobčutljiv, brezčuten (to do)
    figurativno otopel, brezbrižen (of, to)
    nesmiseln

    to be insensible of s.th. ne zavedati se česa
    to fall insensible onesvestiti se
  • languid [læŋgwid] pridevnik (languidly prislov)
    medel, slab, počasen, len; brezbrižen, otopel, mlačen, nezavzet, neopredeljen
    ekonomija medel, nezavzet
  • léthargique [-žik] adjectif smrti podoben; figuré otopel, brez zanimanja
  • mopish [móupiš] pridevnik (mopishly prislov)
    potrt, otopel, brezbrižen
  • numb1 [nəm] pridevnik (numbly prislov)
    otrpel, odrevenel (with od)
    figurativno otopel

    sleng numb hand neroda
  • obtuse [əbtjú:s] pridevnik (obtusely prislov)
    top (bolečina itd.)
    matematika topi (kot), topokoten
    figurativno zabit, otopel
  • obtuso top; otopel, slaboumen
  • ōs-citō -āre -āvī -ātum in ōs-citor -ārī (ōs citāre usta gibati, premikati)

    1. (za)zijati, (za)zevati: Pl., Enn. ap. Serv., oscitat leo Col. poet. odolin se odpira, folia arborum ad solem oscitant Plin. se obračajo, alites oscitantes Cat. kričeče.

    2. poseb. od dolgčasa, zaradi utrujenosti, bolezni (za)zehati: oscitat extemplo Lucr., ut pandiculans oscitatur Pl., admone eum, ne postea tam improbe oscitet Sen. ph., qui marcent et oscitantur Sen. ph., in iure stans … sonore oscitavit Gell.; z acc.: quid adhuc oscitamus crapulam hesternam? Aug. od včerajšnje pijanosti; pren.: cum maiores (sc. calamitates) impendēre videantur, sedetis et oscitamini Corn. sedite in brezbrižno držite križem roke. Od tod adj. pt. pr. ōscitāns -antis, adv. ōscitānter zevajoč = zaspan, brezbrižen, ležeren, lagoden, malomaren, nemaren, otopel, brezčuten, apatičen: interea oscitantes opprimi Ter., oscitans iudex Ci., oscitans Epicurus Ci., oscitans inscitia oscitantis ducis Ci., ista oscitans sapientia Ci., solute, leniter, oscitanter agere Ci., hesternā potatione oscitantes Ci.
  • òtūpljen -a -o otopel, skrhan; -ōst ž otopelost, skrhanost
  • premioso pičel; prisilen, tog, otopel; tesen; nadležen, vsiljiv
  • stupid [stjú:pid]

    1. pridevnik (stupidly prislov)
    neumen, bedast, topoglav, otopel; dolgočasen; nezanimiv
    zastarelo omamljen, zmeden (with od)
    brezčuten

    as stupid as an owl figurativno neumen (bedast) kot vol

    2. samostalnik
    bedak, tepec, neumnež
  • stuporous [stjú:pərəs] pridevnik
    medicina otopel, otrpel, neobčutljiv
  • teilnahmslos otopel, top, brezčuten, apatičen
  • torpid [tɔ́:pid]

    1. pridevnik (torpidly prislov)
    otrpel, otopel, odrevenel; brezčuten, apatičen; okoren, neumen hromeč
    zoologija ki spi zimsko spanje

    2. samostalnik

    Torpids množina veslaške tekme (regate) med kolidži v Oxfordu; čoln ali veslač v tem tekmovanju
  • torpidus 3 (torpēre) otrpel, odrevenel, trd, premrl, okamenel, skrepenel, okrepenel, o(b)nemogel, omamljen, otopel, neobčutljiv, brezčuten: Aus. idr., somno L., stupore ac miraculo L., quod insensibile est, iners et torpidum semper iacet Lact.
  • uninformed [ʌninfɔ́:md] pridevnik
    neobveščen (on o)
    nepoučen, neizobražen, brez izobrazbe
    figurativno mehaničen, otopel
  • бесчувственный brezčuten, onemogel, otopel;
    в бесчувственном состоянии v nezavesti
  • забитый zastrašen, oplašen; (pren.) otopel, zabit