Franja

laborieren an ubadati se z, otepati se z

барахтаться otepati se z rokami in nogami;
б. с кем ruvati se s kom

отмахиваться, отмахнуться z mahanjem še braniti, otepati se česa, otepsti se; (pren.) izmikati se, izmakniti se

agitar vihteti, mahati z, (pre)tresti, razburiti, razgibati, vznemiriti; razburiti, razgibati, vznemiriti; agitirati

agítese antes de usarlo pred uporabo pretresti!
agitarse otepati se, upirati se

colleter [kɔləte] verbe transitif zgrabiti za vrat; verbe intransitif nastaviti zanke (lov)

se colleter (stalno) si biti v laseh; figuré otepati se
se colleter avec les difficultés otepati se s težavami

dagegenstemmen: sich dagegenstemmen opreti se; figurativ (sich widersetzen) protiviti se, upirati se (čemu), otepati se (česa)

débattre* [debatr] verbe transitif debatirati, diskutirati, razpravljati (quelque chose o čem), pretresati

se débattre otepati se, figuré boriti se, upirati se (contre quelque chose čemu)
débattre du prix zbi(ja)ti ceno
débattre une question pretresati vprašanje
se débattre avec ses soucis quotidiens otepati se z vsakdanjimi skrbmi
se débattre comme un beau diable, comme un forcené besno se otepati, se upirati

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

difficulté [-külte] féminin težava, težkoča; trud; težavno mesto (v tekstu); pluriel trenja

sans difficulté brez težav, gladko; brez nadaljnjega
aplanir une difficulté odstraniti težavo
se débattre, (familier) patauger au milieu des difficultés otepati se s težavami
entraîner des difficultés privesti do težav
être, se trouver en difficultés biti v težavah
être hérissé de difficultés biti poln težav
faire, soulever, susciter des difficultés à quelqu'un delati, pripraviti težave komu
se heurter, se cogner à des difficultés, rencontrer des difficultés naleteti na težave
mettre quelqu'un en difficulté koga v težavo spraviti
présenter des difficultés nuditi težave
tourner, éluder la difficulté obiti, izogniti se težavi
triompher de toutes les difficultés premagati vse težave

Leib, der, (-/e/s, -er) telo; život; Baukunst, Architektur trup; am eigenen Leib erfahren izkusiti na lastni koži; am Leibe na telesu, na sebi; am ganzen Leibe zittern drgetati po vsem telesu; auf den Leib geschrieben sein biti napisan na kožo/na hrbet; auf den Leib geschnitten sein stati kot ulit; auf den Leib rücken jemandem biti vsiljiv; kein Hemd auf dem Leib haben biti gol in bos; bei lebendigem Leibe pri živem telesu; gut bei Leibe sein biti dobro podložen; Straftat: gegen Leib und Leben Recht zoper življenje in telo; nichts im Leibe haben biti tešč/lačen; kein Herz im Leibe haben biti brez srca; den Teufel im Leibe haben imeti hudiča v sebi; mit Leib und Seele z dušo in telesom; um den Leib fassen prijeti okrog pasu; sich etwas vom Leib reißen strgati s sebe; sich vom Leib halten jemanden držati proč od sebe, otepati se (koga); bleib mir vom Leibe! pusti me na miru, daj mi mir (s tem)!; vor den Leib stoßen suniti v prsa; zu Leibe rücken/gehen iti nad, lotiti se koga/česa; Leib und Seele zusammenhalten privezati dušo; ein Leib und eine Seele sein živeti v najlepši slogi

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno

múha zool mosca f ; (muhavost) capricho m

muha na puški mira f
mesarska muha moscarda f, mosca f de la carne
španska muha cantárida f
iz muhe delati slona hacer de una pulga un camello
otepati se muh sacudir las moscas
niti muhi ne storiti nič žalega no matar una mosca
v sili vrag muhe jé a falta de pan buenas son las tortas
ubiti dve muhi z enim udarcem matar dos pájaros de un tiro (ali de una pedrada)

otépati

otépati kako jed to eat heartily
otépati z rokami to swing one's arms
otépati se česa to struggle against something, to try to get out of something; to refuse, to decline

otépati, otêpsti battre, débarrasser de, chasser de; repousser, refuser; agiter

otepati se se débattre, essayer de se débarrasser de, se défendre, résister à
otepati žito battre les céréales
otepati neumnosti (figurativno) dire des bêtises
otepati se z vsakdanjimi skrbmi se débattre avec ses soucis quotidiens
otepati se z angleščirto s'échiner (ali se donner beaucoup de mal) avec son anglais
besno se otepati se débattre comme un beau diable (ali un forcené)
otrok se otepa zdravil l'enfant repousse (ali refuse) les médicaments
pes je veselo otepal z repom le chien agitait joyeusement sa queue
sneg otepati s čevljev faire tomber la neige de ses souliers

otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

A) imperf., perf.

1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci

2. battere (i cereali)

3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare

4. pren. mangiare, spolverare

5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada

B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica

2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

spreizen razpreti, die Beine: razkrečiti, die Flügel: razpeti, das Gefieder spreizen našopiriti se; sich spreizen šopiriti se; sich spreizen gegen otepati se (česa), dati se prositi; Technik razkloniti se